Referendum ne bo dovolj

Že dlje časa me prijatelji širom po Evropi, ki poznajo moje zanimanje za Katalonijo, sprašujejo, ali gre katalonska osamosvojitvena prizadevanja, ki si zadnje čase vse bolj utirajo pot v evropski in tudi ameriški tisk,...

Ukrajinomanija

V zadnjih tednih me marsikak znanec vpraša, ali se mi meša, ker toliko razmišljam, govorim in pišem o Ukrajini. Zelo dober prijatelj, ki sem ga prejšnji teden nahrulil, češ, naj me pusti pri miru, ko sem nervozno brskal po BBC-jevi strani in izvedel, da se je Janukovič čudežno pojavil v Rusiji, mi je celo dejal, da bi me razumel, če bi se vsaj pisal Mavrenko in imel ukrajinske prednike. Pa ne drži ne eno ne drugo.

48 ur prepozno?

Morda se bodo zgodovinarji čez leta prerekali o tem, kaj bi bilo, če bi Viktor Janukovič svojo današnjo ponudbo zmogel vsaj dva dni prej. Že zdaj je jasno, da se bodo morali ukvarjati z vprašanjem, zakaj je Arseniju Jacenjuku, nasledniku Julije Timošenko na čelu stranke Domovina, mesto ministrskega predsednika ponudil šele, ko so začeli ljudje umirati.

Resolucija Evropske ljudske stranke kot škandal

Evropska ljudska stranka (ELS/EPP) s svojo resolucijo ni v ničemer posegla v suverenost Republike Slovenije, v ničemer ni posegla v neodvisnost slovenskega sodstva in v ničemer njenenega ravnanja ne moremo šteti za nelegitimno ali...

Religija kot opij, ki ne ‘prime’

Nekdo je dejal, da mir na svetu ni mogoč, dokler ne bo mirnega sobivanja religij. Religija kot del procesa graditve miru in razreševanja konfliktov v Sredozemlju je bila naslovna tema konference, ki je potekala...

V Avstriji sami zmagovalci

Včerajšnje avstrijske volitve niso prinesle dramatičnega zasuka. Obe stranki velike koalicije sta za las presegli absolutno večino glasov in bosta lahko nadaljevali z vladanjem, svobodnjaki pa so na koncu ostali dobri dve točki za...

Skoraj bi bila senzacija

Na nemških volitvah sta se skoraj zgodili dve še tik pred volilnim dnem povsem nepredstavljivi senzaciji. Poudarek je na skoraj. Krščanski demokrati in krščanski socialci namreč kljub vsemu niso osvojili absolutne večine sedežev in...

Predvsem ena neznanka

Samo še trije dnevi so do letošnjih najpomembnejših volitev. Boj za prvo mesto je sicer že odločen, vendar ostaja neznanka barvna podoba naslednje nemške vlade. Odmevi zmage bavarskega terminatorja Karte so morda nekoliko premešale deželnozborske volitve...

Angie brez alternative?

Kot je čas kislih kumaric kljub neznosni vročini letos okrnjen v Sloveniji, ga skoraj ni v Nemčiji. Kot že od leta 1998 vsakih nekaj let prav sredi vrhunca poletja poteka tudi vrhunec predvolilnega boja...

Leteča menjava v Belgiji

Letos je res leto odstopov tistih, ki običajno ne odstopajo. Po papežu Benediktu XVI. in svoji nizozemski sosedi Beatriki se je včeraj od belgijskega prestola poslovil še kralj Albert II. Zamenjal ga je njegov prvorojenec, kronski princ Filip, nova belgijska kraljica pa je njegova kar nekaj let mlajša žena Matilda. Filip prevzema protislovno dediščino. Belgijska monarhija je že po svojem nastanku med najbolj ljudskimi v Evropi, saj je bil njen nastanek na moč podoben nekoliko poznejši obnovi norveške. Kralj iz dinastije Saška-Coburg-Gotha, ki je nekoč vladala tudi na povsem drugem koncu Evrope, v Bolgariji, je bil v ustavno ureditev dodan kot nekak privesek, saj leta 1831 republike preprosto še niso bile v modi.

Aktualno v naših rubrikah