Evropa

Orbana že zdavnaj imamo

Veseli me, da je v minulem tednu kar nekaj opazovalcev madžarskih volitev podčrtalo neko bistveno razliko med Slovenijo in Madžarsko. Če se je z domače desne vsaj pridušeno oglasilo "Mi smo lahko Orban" in...
Kaj Evropska komisija vidi na Dunaj in česa ne / Foto: arhiv Časnik

Kaj iz Bruslja vidijo na Dunaju in česa ne

V prvem delu smo obravnavali zadnje letno poročilo, ki ga je Evropska komisija objavila o Sloveniji. Tu so navedeni glavni makroekonomski in socialni kazalniki. Da bi te kazalnike in njihovo razlago bolje razumeli, je...

Čedalje bolj rjava barva češke demokracije

V petek je bil za podpredsednika češkega parlamenta izvoljen Tomio Okamura, skrajnež, ki je s svojo stranko SPD (Stranka direktne demokracije) septembra v volitvah pobral dobrih deset odstotkov. V deželi, ki je do zdaj...

Komunisti in vera v Sovjetski zvezi po oktobrski revoluciji

Komunistom v Sovjetski zvezi je sicer uspelo si podrediti uradno cerkev, tisto, ki je bila podložna že cesarju, neuspešni pa so bili v boju proti veri. V Rusiji je leta 1917 pripadalo 70 % prebivalcev...

Se zdaj že ve, kdo je ta češki Babiš?

Teden po volitvah na Češkem še vedno ni jasno, kdo bo hotel dihniti "ano", se pravi "da", vladni koaliciji s zmagovalcem Andrejem Babišem. Oziroma z njegovo stranko, ki se – ironija pa taka –...

Diktator na zrnu graha

Znova se je pokazalo, da s pravim diktatorjem razumen in kolikor toliko trajen dogovor ni mogoč. Pod dvajsetimi žimnicami in dvajsetimi pernicami lepih gesel bo vedno zrno graha, ki ga bo na koncu prisililo k trajni proizvodnji zunanjih in notranjih sovražnikov s preprostim ciljem podaljševanja lastne oblasti in oblasti lastnega krožka v nedogled.

Avtogol za anale

"Preslagivanje” je v teh dneh pri naših južnih sosedih poleg, morda, izraza “huligani” modna beseda. Za njen preboj v ospredje je najzaslužnejši Tomislav Karamarko, tisti možakar, ki je na začudenje vseh zrušil vlado stranke, ki jo vodi. Dogodke pri sosedih je vredno vzeti nekoliko pod lupo tudi zato, ker nam ne morejo uiti nekatere vzporednice z dogajanjem v domačih logih iz bližnje preteklosti.

Putinova koalicija

Ni pravega paradoksa v zelo verjetni podmeni, da je veliko ljudi novelo družinskega zakonika zavrnilo iz istih nagibov, iz katerih so dobro leto prej navdušeno glasovali za Cerarja. Za tiste na desni, ki bi hoteli pri nas graditi Putinovo koalicijo in socializem s konservativnim obrazom, je izhodišče več kot slabo. Obsojeni so na to, da se bodo vedno borili na nasprotnikovem domačem terenu.

Rahločutnost in pristranost?

Seveda bi lagal, če bi rekel, da nisem vesel zmage Suzane Džamaladinove alias Džamale. Vesel bi bil tudi, če bi se objektivno izkazalo, da sta bila njena pesem in nastop povsem zanič. Navijač je pač podarjene enajstmetrovke vesel skoraj enako kot zaslužene. Kar vam bodo glede na pretrese zadnjega meseca potrdili tako vijoličasti kot zeleni.

“Nov obraz” teče proti Hofburgu

Med obema krogoma avstrijskih predsedniških volitev je osrednje vprašanje ali lahko »modri« prvič dobijo volitve v Avstriji in spravijo svojega človeka vsaj formalno na vrh državne piramide, v nekdaj cesarski Hofburg. Drugo vprašanje je morda še pomembnejše od prvega in sprašuje o tem, kako je sploh mogoče, da sta se Norbert Hofer in Svobodnjaška stranka Avstrije prebila na njegov prag.

Aktualno v naših rubrikah