ponedeljek, 23. novembra 2020

Duhovnost

Karantena nam je vzela vsakdanji pozdrav, stik oči in stisk roke

Povsem votle so besede objektivističnih in nadzgodovinskih pogledov, da bo šlo življenje naprej tudi po tej epidemiji covid -19, ker je še vedno šlo, saj si je tudi po kugi v času cesarja Justinijana leta 542, Boccaccia leta 1348, Shakespeare v začetku 17. stol., svet znova opomogel. Življenje si je res opomoglo, ni ga bilo konec, a generacija, ki je kugo doživela, je bila zdesetkana, preživeli pa z njo trajno zaznamovani.

Epidemija je grožnja. Naj postane priložnost.

Peter Lah: ''Za srečno življenje je potrebno biti pripravljen. Pripravljen tudi in predvsem na bolezen in smrt. Če se namreč sam nisem pripravil, me bo tok dogodkov odnesel s sabo kot čoln brez krmila. Priprava na smrt pomeni, da je moje življenje urejeno.''

Tisti, ki je rekel – poberi se, satan –, bo tudi nam osmišljal post

Post je sredstvo urjenja v dobrem, v ponavljanju odpovedi, vaji v krepostnih dejanjih. Z urjenjem se spreminja ne le naša mišična masa, ampak tudi psihična moč in odpornost, da se iskra želje takoj ne vžge, in se, ko naleti na ščit od Boga okrepljene volje, od njega odbije in nemočna ugasne.

Kompliciranje. Morda se to dogaja tudi vam

Jezus pravi, da je treba biti do sebe zelo zahteven, veliko bolj kot do drugih ljudi. Golo izpolnjevanje zapovedi je samo iskanje lukenj v zakonu, lukenj, v katerih se kmalu lahko znajdemo tudi sami. Zato je treba narediti korak več, ne korak manj. Korak bližje človeku in Bogu je to – in ne zgolj »kompliciranje«.

Kristjani se danes spominjamo Jezusovega darovanja v templju

Kristjani imamo na svečnico, praznik Jezusovega darovanja v templju, ki ga obhajamo štirideset dni po božiču, priložnost pojemajočo svetlobo vere zopet okrepiti, da bomo svoje življenje še tesneje združili s Kristusovim.

Ko se duhovnik prelevi točno v to, pred čemer svari papež Frančišek

Težišče vrednosti za obhajilo je nekje drugje: v veri v resnično, čeprav skrivnostno in nerazložljivo Božjo prisotnost v kruhu (in vinu – kadar smo ga, preredko, deležni!), in v moči, ki jo ta prisotnost daje za krščansko življenje.

Novo na knjižnem trgu: Eseji o križu Milana Knepa te ne pustijo hladnega

Eseji o križu so novost na področju slovenske esejistike. Gre za eseje duhovnika, ki bodo nevernemu bralcu tako rekoč nehote, hkrati pa zelo iskreni, razbili vrsto predsodkov o tem, kakšno je lahko krščanstvo na Slovenskem. Enako poživljajoči bodo tudi za mnoge verujoče, ki se z večno svežino krščanstva še niso uspeli srečati na ta način.

Marko Rijavec: Jagnje

Nežnost, ranljivost, zaupanje med nami so tako pomembni. Ker je človek v resnici šibek, ne močen, in ker je resnična moč človeka v drugem, ne v sebi. Zato in samo zato si je treba upati tvegati. Ker je bolje umreti zaradi ljubezni kakor živeti sam.

Božič vabi vse ljudi dobre volje, da bi na vseh ravneh gradili bolj človeški...

Prihajajoči prazniki spodbujajo, da se Bog rodi v srcih in da ga posredujemo drug drugemu. S tem bomo oživili potrgane korenine narodnega drevesa in gradili skupna pota. 30- letnica demokratičnih sprememb je k temu dodatna spodbuda; Božič pa vabilo ne le vernim, pač vsem ljudem dobre volje: družinam, sosedstvom, narodni in mednarodni skupnosti, da bi na vseh ravneh gradili bolj človeški svet.

Nalogo, ki me presega, ker je zahtevna in je v celoti ne razumem, izročam...

Advent je naša vsakoletna nova priložnost, da rastemo v veri, in sicer tako, da opustimo prazen govor o zdravi pameti, ki nam ne zna razložiti pomena naših čustev, občutkov in doživetij, in se izpostavimo obsevanju Prihajajočega z višave, njegovemu Svetemu Duhu, da nas obsenči kot Marijo, in nam s tem, ko se rodi v nas, prinese odgovor, ki ga potrebujemo.

Aktualno v naših rubrikah