SLOVENIJA PRAZNUJE 30. ROJSTNI DAN

Kljub zelo jasni odločitvi slovenskega naroda na plebiscitu decembra 1990 pa so mnogi politiki imeli še kar čudne ideje o izvedbi te zgodovinske odločitve. Kot vedno prej in pozneje je bil idejni vodja takšnih »internacionalističnih« idej – Milan Kučan. Že ob svojem govoru, ob slavnostnem zasedanju Skupščine RS, je poudaril: »Cilj ni meja na Kolpi in Sotli, ampak preseganje meja!«

Teritorialna obramba RS je sledila ukazom Vlade RS, ki jo je vodil Lojze Peterle, neizbrisno pa so jo s svojim vodenjem in nastopanje zaznamovali ministri Janez Janša, Igor Bavčar in Jelko Kacin. Čas bi bil, da bi tudi v določenih veteranskih  vrstah teh nekaj osnovnih dejstev dojeli in sprejeli.

Ob osamosvajanju Slovenije se je Ingo Falk Pasch Wallersberg (1941–2021) dejavno vključil v politiko in bil v vodstvu Liberalne stranke, ki jo je vodil Vitomir Gros. Stranka je bila vključena v Demos in Ingo Paš, tako je takrat pisal svoj priimek, je postal minister za turizem in gostinstvo.

Leta 2019 je pri založbi Beletrina izšla knjiga pogovorov profesorja, pesnika Franceta Pibernika in literarnega raziskovalca z Zorkom Simčičem Dohojene stopinje. Knjiga je nastajala osemnajst let, beremo pa lahko vprašanja odličnega poznavalca slovenske književnosti z vseh koncev sveta in pronicljive, iskrive in odkrite odgovore Slovenca – intelektualca, umetnika, zavednega Slovenca, ki je velik del svojega življenja preživel daleč na drugi strani oceana, a bil ves čas povezan z domovino.

Le sprava in mir sta pot k pravičnosti in odpravi vseh nekdanjih in sedanjih krivic. A za to si moramo prizadevati ljudje ne z nasilnim neredom, pač pa z delom za pravičnost in spoštovanje med nami.

1. postaja: Jezusa obsodijo na smrt Molimo te, Kristus, in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil. »Glejte človek! … Proč z njim, proč z njim, križaj ga! … Tedaj jim ga je izročil, da bi...

Virgil Šček je zgled in pohujšanje obenem. Zgled duhovnikom in pohujšanje politikom, kako se politika dela v narodnem interesu, in to v času, ko je bilo nujno treba stopiti čez rob.

S simbolnim dejanjem odhoda armade se je za pripadnike TO vojna pravzaprav končala. Na dan odhoda zadnjega vojaka iz Slovenije je bil general Janez Slapar v Kopru. Znane so njegove besede, ki jih je ob zaključni slovesnosti dejal predsedniku Kučanu: »Od tega dne na naših tleh ni več tujih, sovražnih vojakov.«

Slovenski prelom je bil izrazito polovičen in ga je najbolj poosebljala izvolitev Milana Kučana za predsednika predsedstva aprila 1990, za katero lahko rečem, da je slovensko volilno telo na nobenih kasnejših volitvah podobnega kova ni preklicalo in je torej svoji izbiri ostalo zvesto.

Slovenija je na Brionih dobila načelno priznanje pravice do neodvisnosti, vojna za Slovenijo pa je bil internacionalizirana. Dne 25. junija 1991 je nekaj minut pred 21. uro skupščina sprejela ustavni zakon o osamosvojitvi. Teritorialna obramba...