Stalin v pogovoru s Kardeljem o Sloveniji

Pred 69 leti, 5. marca 1953, so v Moskvi naznanili smrt sovjetskega diktatorja Josipa Visarionoviča Stalina, ki je skupaj z Leninom kriv za smrt milijonov nedolžnih. Umrl je v 74. letu starosti že nekaj dni pred tem datumom zaradi možganske kapi.

Vojna nas trezni

Evropa in svet se treznita, čakajo nas težki časi, slovenska levica pa še vedno noče razumeti latinskega reka: »Igitur qui desiderat pacem, praeparet bellum.« (Če želite mir, pripravite se na vojno.)

Katoliški pedagogi vabijo na Sinodalni dan DKPS

Katoliški pedagogi bi radi odprli širok pogovor o vlogi posameznika in skupnosti v Cerkvi. Radi bi slišali tako pedagoge kot tudi druge ljudi, kako si predstavljajo in kako želijo hoditi po skupni poti v prihodnost, kamor nas je vse z razglasitvijo Sinode povabil papež Frančišek. Ustvariti želijo okolje, v katerem se bo slišal vsak glas.

Nedeljski pogovor: Dario Frandolič iz Doberdoba

Veliko sonca je bilo tisti dan v Solkanu, otroci so igrali nogomet in včasih jim je kaj rekel gospod, ki se mi je predstavil kot Dario Frandolič. Po treningu nas je zapeljal v Gorico. Dobiš vtis, da je Gorica slovensko mesto, pa vendarle so povsod naokoli Italijani pili vsak svoj kozarec domačega vina in uživali v zimskem soncu. Same slovenske hiše, ves čas pa italijanščina.

Veselimo se, pogrešani slovenski komisar je živ in zdrav

Kdo pa pravzaprav je ta mastno plačani komisar Lenarčič, da si dovoli ex kathedra iz Bruslja soditi o slovenski politiki in ocenjevati slovensko predsedovanje Svetu EU. Njegove izjave so zelo podobne protislovenskim izpadom Tanje Fajon, zato je na mestu vprašanje, ali imata morda istega lektorja in istega mojstra marionetnega gledališča Ustaviti desnico.

Vse ladje (spet) plujejo v isto smer

Dokler Robert Golob uradno velja za “maziljenca” bloka, mu ni treba migniti niti s prstom, pa je vsaj 15, če ne dvajset odstotkov glasov njegovih. Kakor hitro bi se o “maziljenosti” pojavil dvom, bi njegova podpora, če bi bil res odvisen od sebe, zgrmela.

V Dražgošah divje hijene oskrunile grobove

Škof Vovk je leta 1946, ko so iz grobov, kamor so jih spoštljivo pokopali, izkopali Ehrlicha, Natlačena in druge žrtve partije ter jih pokopali neznanokam, pridigal: »V vseh časih so bili grobovi rajnih in pokopališča kraj spoštovanja in nedotakljivosti. Le včasih se je zgodilo, da so divje hijene vdrle na pokopališče in razkopale ter oskrunile grobove«.

Spravo zavirata levica in Spomenka Hribar

Spomenka Hribar, ki naj bi že pred desetletji dala pobudo za narodno spravo, jo pa v bistvu onemogoča z nenehnim postavljanjem klicajev in pike. Zaustavite desnico! Spomenka nenehno gradi mostove, a jih hkrati tudi že sproti za sabo dosledno podira. Namesto da bi sovraštvo odpravljala, ga kot ideologinja starih sil samo še obnavlja.

Darilo manjšini za rojstni dan

Na eni od spletnih strani sem zasledil prisrčno voščilo, v katerem je rečeno: “Frančiškov pontifikat je zaznamovan s promocijo dialoga, bratstva in družbenega prijateljstva, z iskanjem pozornosti in mesta manjšin. Kaže nam zgled, kako prepoznati … Beri dalje

Politična levica bi nas rada vrnila nazaj v čase komunizma

Za druščino KUL slovenska osamosvojitev ni intimna niti kolektivna opcija. Za politično levico, ki bi nas rada vrnila nazaj v čase komunizma, pa je praznovanje osamosvojitvene obletnice popolnoma odveč, ker oni to razumejo kot ustvarjanje kulta osamosvojiteljev, predvsem Janeza Janše, medtem ko oni ne dajo rdeče zvezde in Tita.

Gradnja cerkve Svete Trojice na Kureščku bo Sloveniji in svetu prinesla blagoslov

Kurešček je hrib južno od Ljubljane, ki ga iz posvetnih medijev poznamo morda kot izletniško točko, kraj številnih vikendov ter morda tudi kot območje, kjer je rjavi medved najbližje slovenski prestolnici, a že dolga desetletja, morda celo stoletja je Kurešček tudi Marijina romarska pot. Na vrhu hriba namreč stoji cerkev, posvečena Mariji Kraljici miru.

Danes praznujemo brezmadežno spočetje Device Marije

V današnjem svetu, ko je veliko govora o tem, kdaj se začne življenje, je še pomembneje, da poudarimo praznik brezmadežnega spočetja Device Marije. Cerkev v bogoslužnem koledarju obhaja kar dva praznika začetka človeškega življenja: Gospodovo oznanjenje Mariji in praznik njenega brezmadežnega spočetja.