Mrtvaški ples Josipa Vidmarja (1895–1992)
Prepričan sem, da se je Vidmarjev duh po 28 letih telesne minljivosti že zdavnaj srečal s smrtjo in spoznal, da je ves čas živel v zmoti, saj ga neomajna vera v človeštvo v večnosti ne more osrečiti …
Prepričan sem, da se je Vidmarjev duh po 28 letih telesne minljivosti že zdavnaj srečal s smrtjo in spoznal, da je ves čas živel v zmoti, saj ga neomajna vera v človeštvo v večnosti ne more osrečiti …
Konec julija 1941 so iz taborišča pobegnili trije ujetniki, zaradi česar so izbrali deset ljudi, da bi jih za kazen v bunkerju izstradali do smrti, da bi s tem druge ujetnike odvrnili od podobnih poskusov pobega. Ko se je jokajoč zgrudil eden od izbranih mož, oče osmih otrok, in začel glasno tožiti, je Maksimilijan Kolbe prostovoljno stopil na njegovo mesto, čeprav ni bil izbran med deseterico z lakoto obsojenih na smrt.
Sredi avgusta leta 1951 se je v Kočevju in v nekaterih okoliških krajih razbohotila huda epidemija tifusa. Zbolelo je več kot 250 ljudi in ljubljanska infekcijska klinika je bila takoj polna.
Pred 20 leti, 12. avgusta 2000, je najmodernejša ruska jedrska podmornica severne flote Kursk, eksplodirala med rutinsko vojaško vajo in potonila na dno Barentsovega morja. Pri tem je takoj umrlo 95 mornarjev, 23 pa jih je živelo še nekaj ur. Skupaj je umrlo 118 ruskih vojakov.
Čeprav je Neodvisna država Hrvaška okupirala le pet krajev, bi bilo zanimivo izvedeti, kako se je med drugo svetovno vojno slovenskemu prebivalstvu godilo tod. So jim okupatorji nasilno brisali slovenske identiteto in trgali slovenske korenine?
Pravzaprav vsi avtorji za neuspeh plebiscita krivijo v prvi vrsti nesložnost Slovencev, preslabotno narodno zavest in napačno vzgojo v družinah. Potem ko se temu pridružijo še sovraštvo sosednjega naroda, nasilje, podkupovanje in predsodki ljudi, ki so postavljeni, da pomagajo določiti mejo, je zadeva obsojena na propad.
Tvit Janeza Janše o Srebrenici je prav tako spodbuda za takšno ureditev morišč po Sloveniji, da bodo dostojni opomniki NIKOLI VEČ NIČESAR TAKEGA!
Kot državljani suverene države smo dolžni podpreti spodbuden tvit, da se zadeva tudi v Sloveniji premakne in Teharje kot spomenik-opomnik dobijo svojo vlogo kot Auschwitz za vzgojo v humano družbo in preprečevanje nasilja nad ljudmi. Če tega ne bomo storili, bodo še pravnuki obremenjeni s temi nečednimi dejanji.
Za kaj takega je potrebno junaštvo, kakršnega sramotno kolesarstvo po Ljubljani ne izkazuje!
Vinko Bitenc je bil nadarjen in plodovit pisatelj, pesnik in dramatik. Objavljati je začel med prvo svetovno vojno, njegova ustvarjalnost pa je bila na višku v tridesetih letih 20. stoletja. Vojna je v njem odmevala dlje časa, saj je v tridesetih letih objavil več del: kratek vojni roman Sončne pege, ki je edino slovensko daljše leposlovno delo na temo prve svetovne vojne, ki ima za glavno osebo vojaka in ga spremlja od približno sredine vojne do nekaj let po njej.
Slovenski pisatelj Marjan Tomšič (1939) je eno osrednjih imen slovenske proze. Na 80. obletnico njegovega rojstva je bila v Slovenski matici predstavitev ponatisa njegove priljubljene knjige Šavrinke. Tomšič je avtor številnih romanov, novel in črtic, pa … Beri dalje
Ciril in Metod, duhovna očeta vseh Slovanov, sta se zavzemala za avtonomnost krajevnih Cerkva, vendar v tesni povezavi s Svetim sedežem. Od vsega začetka sta poosebljala cerkveno edinost, zato ju je sv. Janez Pavel II. 30. decembra 1980 razglasil za sozavetnika Evrope.
Družine, ki so domnevale, da so bili njihovi sorodniki umorjeni v apnenici v Zakovškem gozdu, so same naročile identifikacijo. Rezultat je bil zanje porazen. Nihče od tam umorjenih ni bil identificiran kot njihov sorodnik. Kdo so umorjeni, kje so njihovi svojci?
Razorožitev slovenske Teritorialne obrambe je eno najsramotnejših obdobij slovenske novejše zgodovine. Temu zločinskemu dejanju se je uprla samo manjšina, ki je preko Manevrske strukture narodne zaščite kasneje postala hrbtenica nove Slovenske vojske.
Teharje, potopljeno taborišče mučenja in smrti. Po Angležih, katere smo imeli za zaveznike, je bila predana slovenska vojska, izročena boljševikom v mučenje in strašno smrt. Oktobra 2013 je bila v Teharjah slovesnost, na kateri je bil govornik Ivan Korošec, eden od preživelih ubežnikov iz teharskega taborišča. Tekst njegovega govora objavljamo v celoti, lahko pa prisluhnete tudi video posnetku njegovega govora.
Za svoj dušni blagor so muslimani v Logu pod Mangrtom, v neposredni bližini vojaškega pokopališča, leta 1916 zgradili mošejo. Po koncu vojne so v te kraje prišli Italijani in od mošeje ni ostal kamen na kamnu. Ostali pa so številni muslimanski grobovi na pokopališču.
Ivan Korošec, nekdanji domobranski nadporočnik, je junija 1945 s skupino ujetnikov uspel pobegniti iz zloglasnega celjskega taborišča Teharje. O svojih izkušnjah je 20. novembra 1995 je v delu parlamentarne preiskave o povojnih množičnih pobojih pričal pred preiskovalno komisija državnega zbora (DZ), ki jo je vodil poslanec dr. Jože Pučnik (SDSS).
Leta 1767 je za črnimi kozami zbolela tudi cesarica Marija Terezija. Pri vladarici je bolezen potekala tako težko, da so ji podelili poslednje zakramente, a je k sreči preživela. Še pred tem je zaradi koz izgubila 16-letnega sina Karla in 12-letno hčerko Johano Gabrielo. Koze je prebolelo še več njenih otrok.
Lenin je v oktobrski revoluciji leta 1917 rusko carstvo preobrazil v Sovjetsko zvezo (SZ), ta pa je vodila proces, v katerem naj bi komunizem osvojil cel svet. Ta projekt se je leta 1989 zlomil, nekaj let pozneje je razpadla tudi SZ.
Deklaracija o bratstvu vseh ljudi za mir, ki sta jo lani na pomembnem medreligijskem katoliško-islamskem dialoškem srečanju v Abu Dabiju podpisala papež Frančišek in veliki sunitski imam Ahmed al Tayyib, predstavlja pomemben dialoški dogodek na področju dveh največjih monoteističnih religij.
Društvo Združeni ob Lipi sprave in Teološka fakulteta UL vabita na spominsko žalno slovesnost na dan umora prof. dr. Lamberta Ehrlicha in študenta Viktorja Rojica. Zberemo se 26. 5. ob 17h na kraju umora na Streliški in gremo na dvorišče Teološko fakulteto, Poljanska c. 4. Zapeli bomo himno, kratko bo o prof. Ehrlichu spregovoril prof. dr. Janez Juhant; zaključil bomo z molitvijo. Vabljeni !
Huda nesreča, v kateri je umrlo osem Odrančanov, se je zgodila 14. marca 1966 okoli 9.15 dopoldne, ko se je nenadoma porušila velikanska osmerokotna kupola. Priljubljeni prekmurski novinar Boris Cipot je o tej nesreči zapisal, da je bilo pri tem zamolčano dejstvo, da se je nesreča zgodila zaradi subverzivnega delovanja Udbe.