In memoriam: Jolka Milič (1926–2021)

Poslovila se je pesnica, prevajalka in publicistka Jolka Milič. Največ pohval je bila deležna za prevode slovenske poezije v italijanščino ter španske, francoske, italijanske … v slovenščino. Razburjala pa je s svojimi polemičnimi besedili, ki so bila največkrat objavljena kot pisma bralcev, včasih pa je z njimi tudi žela odobravanje.

Od Magne Carte Libertatum do demokratičnih volitev

Magna Carta je urejala področja svoboščin ter privilegijev mest in prepovedovali vmešavanje kralja v pravice Cerkve, v njej je bilo določeno, da se lahko pooblaščena skupina baronov z orožjem upre kralju, če ne bi spoštoval določil Magne Carte.

Kako je komunistični režim razbijal zavedno primorsko družino

Antonija Kofol: “V učiteljskem poklicu so od mene zahtevali, da učim ideološko, kot da je to vse prav in dobro, kar je nastalo po vojni. Kot da živimo v pravičnem svetu. Medtem ko sem sama imela čisto drugačne izkušnje in sem vedela, kaj je bilo v ozadju vsega tega. To je bilo težko uskladiti. In jaz sem se pri poučevanju izogibala take vzgoje, recimo, kot so jo zahtevali, da bi navduševala otroke za tisti režim, ki ga sama nisem čutila kot pravičnega.”

Tito deseti na seznamu množičnih morilcev

Pirjevec ne omenja policijske države z enim vohljačem na sto prebivalcev

Za statističnim podatki, ki so predstavljeni v prispevku, so umorjeni, zlorabljeni, izgubljena tisočletja življenja v zaporih, taboriščih, na prisilnem delu, izgubljene kariere, osebni zlomi, permanentno diskriminiranje, segregiranje, stigmatiziranje … Tako v stalinistični kot samoupravni fazi titoizma. Kar pa je Pirjevec v Partizanih spregledal …

Obletnica božičnega procesa

V božični proces so bili izbrani zelo različni ljudje, ki niso imeli veliko skupnega razen tega, da so bili vsi prepričani nasprotniki komunizma. Med njimi so bili tudi predstavniki Cerkve, vendar ne zgolj zato, da bi jim dokazali individualno krivdo, kar je nujni pogoj kolikor toliko korektnega sodnega procesa, temveč so se na zatožni klopi večinoma znašli predvsem kot predstavniki določene organizacije, ki jo je nova oblast skušala uničiti ali vsaj onemogočiti.

Utihnil je pisalni stroj Angelce Škufca

Angelca Škufca je pisala kratke pripovedi iz vsakdanjega in nevsakdanjega življenja. Po petintridesetih letih pisanja je leta 1997 izšla njena prva zbirka črtic z naslovom Šopek cvetja in trnja, izdala jo je Cistercijanska opatija Stična.

Tudi jaz bi rad položil šopek na grob svoje mame, če bi vedel …

Gospa Tanja Fajon, zasluži takšna ženska, kot je bila mama Zalika, nasilno smrt? Njena krivda je bila, da je živela v tistem hudem času. Gotovo boste rekli: ne. Kaj Vas pa potem hudič nese pred spomenik morilca? Je to Vaša neumnost ali namerna provokacija, izzivati nasprotnike komunizma?

»Bogokletno«: že Ivan Tavčar in Simon Jenko sta snovala fantazijsko prozo

Slovensko fantazijsko oziroma znanstvenofantastično književnost sta v 19. stoletju ustvarjala že slovenska klasika Ivan Tavčar in Simon Jenko. Prvi je spisal znanstvenofantastični roman 4000 – pripoved o potovanju skozi čas, Simon Jenko pa je ustvaril kratko zgodbo z naslovom Mikromega, ki govori o velikanu in njegovem medplanetarnem popotovanju

Republika Slovenija in vojni grobovi, pokopališča in grobišča 1. in 2. svetovne vojne

Izhodišče za spletno objavo Republika Slovenija in vojni grobovi, pokopališča in grobišča 1. in 2. svetovne vojne je več kot 40 let raziskovalnega, javnega, dialoškega delovanja pri raziskovanju žrtev 1. in 2. svetovne vojne ter spomina nanje.

Motiv za sprehod skozi različne položaje, v katerih so slovenske žrtve 1. in 2. svetovne vojne in tujci, smrtne žrtve obeh vojn v Sloveniji, je spoznanje o tem, kako oddaljena in obenem v dovolj podobnem položaju je Slovenija v primerjavi z Zahodom.

Opozarjamo na nekatera dogajanja v preteklosti, ob katerih si lahko odgovorimo na to, kakšno prihodnost si želimo.

Slovenci nismo imeli države, ki bi pri urejanju slovenskega mesta mrtvih sledila vzorcem raziskovanja, urejanja vojnih grobov, pokopališče, grobišč, ki so ga razvile zahodne demokracije zlasti po prvi svetovni vojni. Pred tridesetletnico Republike Slovenije je zato lepa priložnost za vzpostavitev slovenskega mesta mrtvih kot pomembnega temelja slovenske državnosti.

V projekciji Republika Slovenija in vojni grobovi, pokopališča in grobišča 1. in 2. svetovne vojne opozarjamo na nekatera dogajanja v preteklosti, ob katerih si lahko odgovorimo na to, kakšno prihodnost si želimo.

Spletna objava Republika Slovenija in vojni grobovi, pokopališča in grobišča 1. in 2. svetovne vojne je še v nastajanju, za vas prosimo za razumevanje pri tehničnih in izgovorjenih škratih. Prava tako vas prosimo, da vprašanja, dopolnitve, popravke pošljete na naslov: [email protected] oz. dr. Jožetu Dežmanu v Gorenjski muzej.

Slabši so bili od gestapovcev

Dr. Kajetan Gantar je na svojem področju dosegel tako rekoč vse. Odlikujejo ga bistrost, izjemna delavnost in predanost poklicu, ki ga jemlje kot poslanstvo. Kljub visoki izobrazbi in širokemu vedenju se kot pričevalec pokaže v človeški razsežnosti in preprostosti, ki nagovarja najširših krog gledalcev.

Minka Korenčan: Mineva 100 let od pesničinega rojstva

Pesmi Minke Korenčan so lepo odmevale med slovenskimi ljubitelji poezije pa tudi med literarnimi kritiki in pesniki samimi. Postavljajo jo v isto vrsto skupaj z Antonom Vodnikom, Jožetom Udovičem, Francetom Balantičem in drugimi avtorji duhovnih pesmi.

Stanko Janežič, slovenski književnik, duhovnik in profesor (1920-2010)

Minilo je sto let od rojstva, deset let pa bo kmalu minilo, ko je Stanko Janežič umrl. Stanko Janežič se je veselil življenja, čeprav ga je večkrat teplo. Bil je prijazen in preprost, čeprav po človeških merilih pomembna osebnost. Na duhovnih vajah za študente je skoraj vedno zapel kakšno pesem iz pravoslavne liturgije. Pesmi so kar vrele iz njega – to se vidi tudi po tem, da jih je – poleg vsega drugega dela – napisal za kar devetnajst knjig pa še za štiri knjige pesmi v prozi.