Rožnovenska nedelja – ob 450. obletnici bitke pri Lepantu

Mineva 450 let od znamenite pomorske bitke pri Lepantu. Že stoletja na prvo nedeljo v oktobru obhajamo praznik sv. rožnega venca oz. rožnovenske Matere božje, zato to nedeljo imenujemo rožnovenska. Vsekakor ima rožnovenska nedelja zgodovinski pridih. Ime ji je določil tedanji papež Pij V. (dominikanec Michele Ghislieri, papež v letih 1566–1572) v spomin na enodnevno zmagovito bitko združenih krščanskih sil proti Otomanskemu imperiju (Turkom) pri Lepantu leta 1571.

V spomin na nedolžno žrtev komunistov

V nedeljo popoldan, 15. septembra 1946, na praznik Žalostne Matere božje, se je župnik Zavadlav vračal iz Marijinega Celja (Lig nad Kanalom) na Gorenje Polje. Morilci so mu ob poti postavili več zased, po pričevanjih naj bi župnik Zavadlav sprva uspel pobegniti svojim zasledovalcem. Toda napadalci so ga uspeli zaustaviti in umoriti, v naselju Robidni breg so proti večeru slišali dva strela.

Tudi črna smrt prišla iz Kitajske

Ena največjih epidemij v zgodovini je bila »pljučna kuga«, ki je v 14. stoletju morila po vsej Evropi in so jo poimenovali črna smrt. V primerjavi s tem, kar doživljamo te dni, je najbolj zanimivo to, da je tudi tista prišla iz Kitajske v Italijo.

Naivno jugoslovansko razmišljanje o atomski bombi

Bilo je še (že) pred neuvrščenimi, ko so se že nekateri bodoči sodelavci in prijatelji Tita iz Azije hvalili, kako si izdelujejo atomsko bombo. Nato se je tudi na naših zelnikih začela porajati želja, da si prav tako izdelamo atomsko bombo.

Na Hitlerjevi olimpijadi v Berlinu nastopil hermafrodit namesto Judinje

Nemška Judinja Margaret Bergmann (1914–2017) je bila v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ko so bili nacisti v Nemčiji na višku moči, nemška prvakinja v skoku v višino. Nekega dne je dobila pismeno obvestilo, da za nastop na olimpijadi ni dovolj usposobljena. Namesto Judinje Margaret Bergman je na olimpijadi nastopila rasno čista nemška atletinja Dora Ratjen, za katero se je kasneje izkazalo, da je bila hermafrodit.

General Roatta od partizanov zahteval glavo za zob, ne zob za zob

General Roatta, poveljnik 2. italijanske armade, je odrejal usmrtitev na mestu tako partizanov, zasačenih z orožjem, kot tistih ujetih v bližini, a brez orožja, ki pa naj bi sodelovali v spopadih, in tistih, ki niso bili ujeti v bližini, vendar jih je bilo mogoče po oblačilih prepoznati kot partizane.

In memoriam Marko Kremžar (1928–2021)

Dr. Marko Kremžar je eden tistih redkih Slovencev, ki jim je bilo dano preživeti najtežje trenutke slovenske zgodovine – nato pa razviti izpolnjeno in ustvarjalno življenje misleca, šolnika, pisatelja in politika, življenje ene osrednjih osebnosti slovenske politične emigracije, iz katerega so prejemali in bodo še zajemali številni Slovenci po svetu in doma.

IN MEMORIAM France Pibernik (1928–2021)

France Pibernik je bil član Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega centra PEN ter častni član Slavističnega društva Slovenije in Celjske Mohorjeve družbe. Za literarno raziskovanje je leta 2009 prejel Trubarjevo priznanje, ki ga Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani podeljuje za skrb za gradivo, ki tvori slovensko pisno kulturno dediščino.

Praznovanje rojstnega dne Josipa Broza Tita leta 1945 v Sloveniji

Lahko se samo zgrozimo nad dejstvom, da je bilo v poboje vpleteno najvišje partijsko vodstvo Slovenije in Jugoslavije, obseg morije pa je bil izjemno obsežen, saj je trajalo kar nekaj dni, da je Josip Broz Tito obiskal in osebno preveril, kako uspešne so bile vojaške enote »osvoboditeljev«, za katerimi so ostala množična morišča širom Slovenije.

Cerkev v Prekmurju v prvih letih po veliki vojni (1918–1924)

Na dan 17. avgusta 1919 je jugoslovanska vojska predala Prekmurje oblasti vlade Kraljevine SHS, a sam postopek dokončne priključitve ozemlja matičnemu narodu, tako v civilnem kot v cerkvenem smislu, s tem še ni bil končan. Še nekaj let je trajalo, da so bile državne meje dokončno določene in da so se zadeve uredile tudi cerkvenopravno.

Maribor je Hitlerja sprejel z navdušenjem (video)

Video o Hitlerjevem obisku predstavlja pomembno obogatitev arhivskega in raziskovalnega gradiva o medvojnem času v Mariboru. Raziskovalec Toš je ob tej priložnosti opozoril, da se v zadnjem času opaža krepitev t. im. »hitlerjanskih« vrednot. Po njegovem mnenju nekateri ljudje v Hitlerju prepoznavajo luč upanja ali celo rešitev njihovih in družbenih težav tudi v današnjem času.

Pričevalec Bruno Tekavec o očetu Filipu, da je izdal tigrovce

Bruno Tekavec o očetu Filipu, ki je izdal tigrovce

Nauk te zgodbe je zagotovo spoznanje, da je Filip Tekavec kot revolucionar postavil svojo razredno zavest pred domovinsko, domoljubno, pred tigrovski upor proti fašističnemu terorju in raznarodovanju Primorcev, saj se je mogel in bi se moral zavedati posledic svojega nepremišljenega dejanja.

In memoriam Lidija Drobnič (1931–2021)

Na pobudo Lidije Drobnič je Ustavno sodišče leta 2011 razveljavilo poimenovanje ceste po nekdanjem jugoslovanskem diktatorju Titu, ki je simboliziral povojni totalitarni komunistični režim.

Stanislav Rožanc o zadnji stavki zasavskih rudarjev

»Če rudarju tistega, kar je delal, ne plačaš, če mu vzameš kos kruha, mu storiš krivico ob vsem napornem delu, ki ga opravlja, potem se bo uprl,« nam je slikovito pojasnil sogovornik Stanislav Rožanc, kaj je bil pred sedmimi leti eden od razlogov, da so se knapi odločili za štrajk.