petek, 15. oktobra 2021
Naslovnica Odsevi preteklega časa

Odsevi preteklega časa

75. obletnica Mednarodnega vojaškega sodišča v Nürnbergu

Pred 75 leti se je po devetih mesecih končala razprava na mednarodnem nürnberškem sodišču. 30. septembra in 1. oktobra 1946 je bila izrečena sodba proti 24 glavnim vojnim zločincem na prvem nürnberškem procesu.

V spomin na nedolžno žrtev komunistov

V nedeljo popoldan, 15. septembra 1946, na praznik Žalostne Matere božje, se je župnik Zavadlav vračal iz Marijinega Celja (Lig nad Kanalom) na Gorenje Polje. Morilci so mu ob poti postavili več zased, po pričevanjih naj bi župnik Zavadlav sprva uspel pobegniti svojim zasledovalcem. Toda napadalci so ga uspeli zaustaviti in umoriti, v naselju Robidni breg so proti večeru slišali dva strela.

Tudi črna smrt prišla iz Kitajske

Ena največjih epidemij v zgodovini je bila »pljučna kuga«, ki je v 14. stoletju morila po vsej Evropi in so jo poimenovali črna smrt. V primerjavi s tem, kar doživljamo te dni, je najbolj zanimivo to, da je tudi tista prišla iz Kitajske v Italijo.

Naivno jugoslovansko razmišljanje o atomski bombi

Bilo je še (že) pred neuvrščenimi, ko so se že nekateri bodoči sodelavci in prijatelji Tita iz Azije hvalili, kako si izdelujejo atomsko bombo. Nato se je tudi na naših zelnikih začela porajati želja, da si prav tako izdelamo atomsko bombo.

Na Hitlerjevi olimpijadi v Berlinu nastopil hermafrodit namesto Judinje

Nemška Judinja Margaret Bergmann (1914–2017) je bila v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ko so bili nacisti v Nemčiji na višku moči, nemška prvakinja v skoku v višino. Nekega dne je dobila pismeno obvestilo, da za nastop na olimpijadi ni dovolj usposobljena. Namesto Judinje Margaret Bergman je na olimpijadi nastopila rasno čista nemška atletinja Dora Ratjen, za katero se je kasneje izkazalo, da je bila hermafrodit.

Pred 100 leti je bil rojen Ivan Artač, tržaški kulturni delavec in pisatelj

Ivan Artač je umrl 12. aprila 2005 v Trstu. Na nagrobni plošči o njegovem liku in delu zgovorno pričajo besede iz knjige Nebo je žarelo: »Kjerkoli govorijo moj jezik, se čutim doma, hočem biti koristen član domovine.«

Robert Schuman in kancler Adenauer postavila temelje Evropske zveze

Robert Schuman: »Državam iz Vzhodne Evrope moramo dati zgled edinosti in bratstva. Vsak korak, ki ga naredimo v tej smeri, bo zanje nova priložnost. Potrebujejo našo pomoč, da bodo lahko izvedli velike spremembe.«

General Roatta od partizanov zahteval glavo za zob, ne zob za zob

General Roatta, poveljnik 2. italijanske armade, je odrejal usmrtitev na mestu tako partizanov, zasačenih z orožjem, kot tistih ujetih v bližini, a brez orožja, ki pa naj bi sodelovali v spopadih, in tistih, ki niso bili ujeti v bližini, vendar jih je bilo mogoče po oblačilih prepoznati kot partizane.

In memoriam Marko Kremžar (1928–2021)

Dr. Marko Kremžar je eden tistih redkih Slovencev, ki jim je bilo dano preživeti najtežje trenutke slovenske zgodovine – nato pa razviti izpolnjeno in ustvarjalno življenje misleca, šolnika, pisatelja in politika, življenje ene osrednjih osebnosti slovenske politične emigracije, iz katerega so prejemali in bodo še zajemali številni Slovenci po svetu in doma.

IN MEMORIAM France Pibernik (1928–2021)

France Pibernik je bil član Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega centra PEN ter častni član Slavističnega društva Slovenije in Celjske Mohorjeve družbe. Za literarno raziskovanje je leta 2009 prejel Trubarjevo priznanje, ki ga Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani podeljuje za skrb za gradivo, ki tvori slovensko pisno kulturno dediščino.

Aktualno v naših rubrikah