Odsevi preteklega časa

Lahko se samo zgrozimo nad dejstvom, da je bilo v poboje vpleteno najvišje partijsko vodstvo Slovenije in Jugoslavije, obseg morije pa je bil izjemno obsežen, saj je trajalo kar nekaj dni, da je Josip Broz Tito obiskal in osebno preveril, kako uspešne so bile vojaške enote »osvoboditeljev«, za katerimi so ostala množična morišča širom Slovenije.

Društvo Združeni ob Lipi sprave in Teološka fakulteta UL vabita na spominsko žalno slovesnost na dan umora prof. dr. Lamberta Ehrlicha in študenta Viktorja Rojica. Zberemo se 26. 5. ob 17h na kraju umora na Streliški in gremo na dvorišče Teološko fakulteto, Poljanska c. 4. Zapeli bomo himno, kratko bo o prof. Ehrlichu spregovoril prof. dr. Janez Juhant; zaključil bomo z molitvijo. Vabljeni !

Huda nesreča, v kateri je umrlo osem Odrančanov, se je zgodila 14. marca 1966 okoli 9.15 dopoldne, ko se je nenadoma porušila velikanska osmerokotna kupola. Priljubljeni prekmurski novinar Boris Cipot je o tej nesreči zapisal, da je bilo pri tem zamolčano dejstvo, da se je nesreča zgodila zaradi subverzivnega delovanja Udbe.

Gabriele Münter in Vasilij Kandinski sta z drugimi umetniki sooblikovala znamenito umetniško skupino »Der Blaue Reiter« (Modri jezdec), katere člani so si prizadevali za preseganje postromantičnega slikarstva v ekspresionizem ter abstraktnost 20. stoletja.

Papež Pavel VI. je ob 50. obletnici prikazovanj (13. maja 1967) poromal v Fatimo in v govoru posebej naglasil poziv fatimske Gospe k molitvi in pokori. Papež Janez Pavel II. je obiskal Fatimo od 12. do 13. maja 2000. Papež je pripisoval posebnemu čudežu fatimske Marije, da je preživel atentat 13. maja. 1981. Fatimo je obiskal tudi papež Benedikt XVI. med 11. in 14. majem 2010.

Stane Granda je bil med pobudniki in avtorji celjskega obeležja narodnemu prizadevanju za Slovenijo že od leta 1848 dalje. V Celju na železniški postaji imajo edinstveno obeležje narodnemu prizadevanju za Slovenijo že od leta...

Kako malo je manjkalo, da bi prišlo do prelivanja krvi, potrjuje izjava Edvarda Kardelja, ki je 24. januarja 1958 na plenumu CK ZKS dejal: »Mislim, da je bilo zgolj naključje, da tudi v Trbovljah ni bilo treba intervenirati z orožjem!«

Josip Broz Tito je umrl (4. maja 1980) sam brez prijateljev, potem ko je odžagal vse svoje mogoče sovražnike. In te je videl povsod. Kljub temu je uspel za seboj pustiti kult osebnosti, ki ga nekateri častijo še po vseh teh letih.

To je madež sramote in zločin, ki kriči v nebo po maščevanju, tako kot je celotni Jasenovac sramotni madež za Neodvisno državo Hrvaško”, je zagrebški kardinal Alojzije Stepinac napisal poglavniku Anteju Paveliću, ko je izvedel, da je v taborišču umrl slovenski duhovnik Franc Rihar.

Število žrtev uničenja baskovskega mesta je navdihnilo Pabla Picassa, da je ustvaril znamenito sliko »Guernica«, ta pa je v javnosti še dodatno utrdila prepričanje o genocidni naravi nacifašizma.