Koroško zapravili liberalci dr. Ivana Tavčarja ob pomoči Srbov
Danes lahko samo ugotavljamo, kaj vse smo Slovenci zamudili, kaj vse izgubili, kaj smo po letu 1945 na račun namesto tega dobili - osovraženi režim, ki danes spet dobiva krila. Z ustanovitvijo takratne velike Slovenije bi se otresli nemške nadvlade, ker pa se to ni zgodilo, pa smo dobili srbski jarem, kar je bila to velika zgodovinska napaka.
Milan Đilas (1911–1995) se je uprl Partiji in Titu in belemu kruhu
Razmišljanja Milovana Đilasa so med slovensko levo usmerjeno inteligenco naletela na ugoden odziv, zlasti pri skupini intelektualcev okrog časnika Naši razgledi. Povsem drugače pa je njegovo pisanje spremljal slovenski ortodoksni partijski vrh.
Pred 60. leti Ameriki grozila atomska katastrofa kataklizmičnih razsežnosti
Bilo je 23. januarja 1961, ko se je nad Severno Karolino v ZDA bombnik U.S. AIR FORCE B-51 nenadoma začel nenadzorovano vrteti. Nato sta iz letala padli dve štirimegatonski atomski bombi, kjer se je pri eni takoj začel proces detonacije. Do eksplozije na srečo ni prišlo.
Petdeset let hrvaške pomladi
Na 10. seji vodstva hrvaških komunistov so se pojavila številna nasprotja med reformistično skupino partije in staro ortodoksno partijsko gardo, med sanjami o socializmu z ljudskim obrazom ter policijsko oblastjo, med obljubami o samoupravljanju delavcev in siromašnim življenjem v totalitarni državi. S preizkušeno stalinistično metodo in na osnovi revolucionarnega prava NOB je kmalu sledil obračun z izdajalci socializma, cvet hrvaškega političnega gibanja pa je končal na sodiščih in v zaporih.
Kako je Vesna Vulović preživela padec letala z višine deset tisoč metrov
Vesna Vulović (1950–2016) je bila edina izmed 28 potnikov in članov posadke preživela strmoglavljenje jugoslovanskega letala JAT, ki se je zgodilo 26. januarja 1972 nad krajem Srbska Kamenice v tedanji Češkoslovaški, danes Republiki Češki. Češkoslovaški mediji so takoj obvestili javnost, da je v bombo nastavil ustaški emigrantski terorist, kar je zagovarjala tudi takratna jugoslovanska vlada, nekateri viri pa kažejo, da je bilo letalo žrtev češkoslovaške protizračne obrambe.
Slovesna akademija ob 550-letnici prihoda frančiškanov v Novo mesto
Novomeški frančiškani so postali most med revnimi in bogatimi, med preprostimi in izobraženimi meščani, zato ne smemo nikoli podcenjevati dobrobiti, ki so jo frančiškani prinesli v Novo mesto. Njihova pripadnost Novemu mestu pa se je navsezadnje kazala tudi v ohranjevanju in negovanju slovenskega jezika, kar se je še najbolj izkazalo, ko so patri poučevali na novomeški gimnaziji, prvi v avstro-ogrski monarhiji. Skrbeli so tudi za ohranjanje kulture v najširšem pomenu besede. Z veličastno samostansko knjižnico, ki ima veliko dragocenih knjig in inkunabul, pa samostan še danes predstavlja pomembno kulturno središče Novega mesta.
Dolga roka komunizma: najprej diskvalifikacija, potem likvidacija
Daljnega februarja 1994, mesec dni pred dogodki v Depali vasi, je takratni predsednik države Milan Kučan na poslanskem večeru z Borutom Pahorjem govoril o nedemokratičnih sredstvih, ki naj bi našla domovinsko pravico tudi pri nas: ˝To je najprej diskvalifikacija in potem likvidacija, če je potrebno, tudi fizična!
Dražgoška bitka: kako jo je doživel očividec dogodkov
Glavni govornik na drugem mitingu je bil Stane Žagar, ki je govoril, da so v Dražgoški republiki tako rekoč svobodni, da so dobro oboroženi in da bodo branili Dražgošane pred Nemci. Govoril je tudi o komunizmu in o tem, da bo po uvedbi nove družbene ureditve vse boljše. Ko so partizani pobegnili na Jelovico in so se Nemci znesli nad vaščani, so prešteli 7 padlih partizanov in 27 Nemcev, 41 žrtev pa je bilo med domačini: 39 moških in 2 ženski, vas je bila uničena, preživeli pa izseljeni.
Zamolčan in vsenavzočen Leon Štukelj
Koliko časa se bomo še sprenevedali? Zakaj smo v zadregi, če je treba reči naravnost, da se je Leon Štukelj v kaotičnem času vojne odločil za monarhijo Karađordevićev, bil do konca zvest svoji odločitvi in je dostojanstveno nosil posledice te odločitve?
Maribor je Hitlerja sprejel z navdušenjem (video)
Video o Hitlerjevem obisku predstavlja pomembno obogatitev arhivskega in raziskovalnega gradiva o medvojnem času v Mariboru. Raziskovalec Toš je ob tej priložnosti opozoril, da se v zadnjem času opaža krepitev t. im. »hitlerjanskih« vrednot. Po njegovem mnenju nekateri ljudje v Hitlerju prepoznavajo luč upanja ali celo rešitev njihovih in družbenih težav tudi v današnjem času.