Odsevi preteklega časa

Italijanskim nacionalistom ni bil po godu »slovanski« nadškof Sedej, ki je vztrajal, da je treba v goriški nadškofiji poskrbeti za vernike vseh narodnosti: Slovence, Italijane in Furlane.

Konec meseca novembra bo minilo 100 let od dne, ko se je rodil pesnik France Balantič (1921 – 1943). Literarna veda ga označuje kot klasika slovenske poezije. Pesnikovi sestri – Minka in Tilka sta mi pred več kot 20 leti posredovali spomine na brata pesnika. Ocenjujem, da ima izpoved obeh sester izredno sporočilno moč in da je vredno, da so njuni spomini v skrajšani obliki predstavljeni širši javnosti.

Mineva dvesto let, ko se je rodil Fjodor Mihajlovič Dostojevski, eden najpomembnejših mislecev sodobnosti, vogalnega kamna razkritja človekovih gonilnih sil, etike religije, etike nasploh.

Marsikdo se še spomni politika in diplomata Matije Malešiča, na njegovega očeta, pravnika in pisatelja Matijo Malešiča se pa redko kdo še spomni. Pa so njegove knjige, nekoč zelo priljubljene, še na razpolago v slovenskih splošnih knjižnicah, na dLib.si pa je mogoče dobiti kar nekaj njegove kratke proze, ki je vredna branja.

Pastor dr. Daniel Brkič je ob robu petstoletnice protestantizma na Slovenskem podal pobudo, da je zelo primerno, da bi Slovenci posmrtne ostanke Primoža Trubarja pokopali v njegovi Raščici, kar si Trubar nedvoumno zasluži!

Danes, v nedeljo, 3. januarja 2019, pa se spominjamo aretacije in umora petnajstih nedolžnih domačinov iz Cerkna in okolice, ki so jih pripadniki VOS aretirali in umorili februarja 1944, kot posledico nemškega napada na Cerkno. Na pobudo tedanjega koprskega škofa Metoda Piriha so Lajše kraj, kjer se celotna Primorska zbira k molitvi za vse pobite pred vojno, med njo in po njej.

Nesporno je, da je bil Nauportus (Vrhnika) v starih časih zelo veliko naselje. V njegovi okolici so ostanki vsaj desetih gradišč. V rimskem obdobju je bil gosto naseljen grič Hruševca, v prazgodovini pa je bilo naselje pod njim.

Za svoje delo, tako za novinarsko kot leposlovno in esejistično, je Jože Snoj prejel več nagrad: Tomšičevo nagrado za novinarsko delo, dvakrat Levstikovo nagrado za mladinsko literaturo, Grumovo nagrado za dramo Gabrijel in Mihael, nagrado Prešernovega sklada za roman Negativ Gojka Mrča, Rožančevo nagrado za eseje Med besedo in Bogom, Veronikino nagrado za zbirko Kažipoti brezpotij in leta 2012 Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Mineva 450 let od znamenite pomorske bitke pri Lepantu. Že stoletja na prvo nedeljo v oktobru obhajamo praznik sv. rožnega venca oz. rožnovenske Matere božje, zato to nedeljo imenujemo rožnovenska. Vsekakor ima rožnovenska nedelja zgodovinski pridih. Ime ji je določil tedanji papež Pij V. (dominikanec Michele Ghislieri, papež v letih 1566–1572) v spomin na enodnevno zmagovito bitko združenih krščanskih sil proti Otomanskemu imperiju (Turkom) pri Lepantu leta 1571.

Pred 75 leti se je po devetih mesecih končala razprava na mednarodnem nürnberškem sodišču. 30. septembra in 1. oktobra 1946 je bila izrečena sodba proti 24 glavnim vojnim zločincem na prvem nürnberškem procesu.