Jože Dežman pisal ponosnemu nasledniku komunistov

Marko Koprivc naj neha opletati z lažnivimi in vsebinsko praznimi oznakami »kolaboracije«, »osvobodilne fronte«, ampak se posveti vprašanjem, ki so pred praznovanjem 30-letnice Republike Slovenije vsebinsko zanimiva in pomembna.

Leto Josipa Jurčiča (1844–1881)

Vlada Republike Slovenije je na podlagi utemeljitve Ministrstva za kulturo leto 2021 razglasila za leto Josipa Jurčiča. Predlagala ga je rojstna občina Ivančna Gorica. Ne samo v Ivančni Gorici, tudi drugod po Sloveniji je spomin na umetnika in njegovo delo še zelo živ. Dela Josipa Jurčiča še vedno beremo, prav na podlagi razglasitve leta 2021 njemu posvečeno pa lahko njegovo delo močneje zaživi.

Ob tristoti obletnici rojstva Petra Pavla Glavarja

Peter Pavel Glavar je bil za svoj čas resnično napreden in inteligenten človek, ki je na prvo mesto dajal dobrobit preprostega človeka, za kar se je zavzemal z vsem svojim intelektom in talenti, od poučevanja do pisanja kmetijskih razprav, od dušnopastirske službe do premetenega finančnega pogajanja, vse to pa je vlagal in črpal v skupno dobro.

Pesniku Francetu Piberniku v slovo

Je tišina ustavila stopinje? France jih prepusti toku časa. Tišino presekajo glasovi. Kot strjene kepe krvi spomini razbijejo obroč laži in v luči resnice France Pibernik, pesnik, pisatelj, publicist …, začne raziskovati in odkrivati zaradi političnega prepričanja zamolčane slovenske literarne umetnike.

Počivalšek na Mali gori: “Čas je za tretji korak …”

Zdravko Počivalšek: “Sedaj pa je čas za tretji korak. Sedaj je čas za široko razvojno fronto. Čas, da se poenotimo vsaj glede razvojne vizije. In da se s to razvojno fronto poklonimo prednikom. Ti so se namreč v ključnih trenutkih odzvali na klic svojega časa in naredili prave poteze za slovenski narod. Naredimo to tudi mi.”

Kdo si drzne ukiniti dan OF kot državni praznik?

Če bi se aktualna vlada slučajno odločila, da sprejme zakon, ki bi dan Osvobodilne fronte (OF) odpravil kot državni praznik, bi sprožila revolucijo. Dvignile bi se partizanske organizacije, protestirale bi vse opozicijske stranke in še DeSUS povrhu, naslovnice časopisov bi udarile z vsemi kanoni, z dramatično izjavo bi se oglasili zgodovinarji, ulice bi zasedli vojni invalidi, z eno besedo: ustavilo bi se življenje.

Non-paper, ki bi moral biti

Ali je histeričen odziv domače politične javnosti na domnevni non-paper v kali zatrl morebitno kakovostno slovensko pobudo za Bosno in Hercegovino? Morda. Sedanja opozicija se pred tem in še čem drugim seveda ne ustavlja. Če gre za Balkan, pa še toliko manj, saj je to edino področje, kjer se zares čuti doma (še posebej, če gre za zunanjo politiko) in področje, za katero meni, da levici nekako pripada. Če je o tem pisal Kučan, je pohvale vredno. Če naj bi pisal Janša, je problem.

Nedeljski pogovor z Vilmo in Danijem Siter, prejemnikoma papeškega odlikovanja pro eclesia et pontifice

Leta 2000 sta Vilma in Dani Siter skupaj zaslišala Božji klic, naj začneta poslanstvo med slovenskimi zakonci. Ustanovila sta društvo Družina in Življenje (DiŽ). Besedo Življenje v imenu društva sta zapisala z veliko začetnico (Jn 14,6), kar predstavlja Božjo dimenzijo zakonskega in družinskega življenja. Dani se je takoj popolnoma posvetil temu poslanstvu, Vilma pa je ostala še nekaj časa zaposlena, poleti 2000 pa je tudi ona dala v službi odpoved in se posvetila le poslanstvu skupaj z možem.

Martin Luther vor Karl V. und Dr. Eck beim Reichstag zu Worms.Aula des Ratgymnasiums zu Bielefeld (1887-1891)

Petsto let od zaslišanja Martina Lutra pred Zborom nemških stanov

Martin Luther je temu, kar ga je v Cerkvi motilo, oporekal na temelju Biblije. Izzval jezo verskih veljakov. Papež Leon X. je naštel 41 domnevnih zmot in pod grožnjo izključitve zahteval, da se jim v šestdesetih dneh spokorno javno odpove, česar pa ni storil. Poklican je bil v Worms, kjer je 17. in 18. aprila 1521 je potekalo prvo zaslišanje Martina Luthra pred Zborom nemških stanov.

Manifest krščanskega humanizma za današnji čas

Cinična teorija – kako je aktivistična študija dognala vse o rasi, spolu in identiteti avtorjev Helen Pluckrose in James Lindsay je knjiga v obrambo liberalizmu, torej tudi v prid pravic in proti diskriminaciji istospolnih in drugih manjšin, a brani drugačen liberalizem, kot ga poznamo v Sloveniji.

Prijateljem in vojaškim kolegom iz bitolske vojaške šole v spomin

Poleg Milana Kneza, ki je skupaj z menoj preživel toliko let in pri poklicnem delu naredil veliko dobrega, ko je nadzoroval gradnjo ljubljanskega kliničnega centra in pozneje Cankarjevega doma, spomnim še nekaj kolegov iz bitolske vojaške šole, saj smo dolgo ostali povezani in jih danes tudi ni več med nami.

Slovenski razkol, knjiga, ki jo je treba prebrati

Ne predstavljam si časa in količine dela, ki je bilo potrebno za nastanek te knjige. Danes je že peti ponatis, kar pove vse, kaj si ljudje mislimo o tej knjigi. Šele čas pa bo pokazal, da je bilo to delo eden izmed največjih darov slovenskemu narodu.

Kdo je zame ta križani in vstali Kristus? Kaj mi pomeni?

Križani in vstali Kristus se je  daroval, mi podaril odpuščanje mojih grehov in mi daje moč za novo življenje. Pred mano odpira z radostjo napolnjeno perspektivo večnega življenja, za kar sem mu neizmerno hvaležna. Rada mu dam vse svoje življenje z vsemi zmožnostmi in sposobnostmi.

Večer ljubezni

Veliki četrtek je eden najbogatejših, najbolj živih z obhajanjem spomina Jezusove zadnje večerje z apostoli, v okviru katere je postavil najsvetejši zakrament svete evharistije – svoje telesne navzočnosti na zemlji do konca sveta.

Trpljenje se rima na vstajenje

Zamolčano zlo bremeni vse, tudi najmlajše generacije, in zdi se pomenljivo, da Rog zdaj ni samo eden, Roga sta že dva. Prvi, Kočevski, nas ni zares pretresel in nismo dojeli grozovite zgodovinske lekcije. Tako o naši sistemski patologiji kriči že drugi Rog, tokrat sredi Ljubljane.

Pesmi črnovojnika Franca Kriegla iz Zahomca v Ziljski dolini

Poezija Franca Kriegla je izpovedno vezana na podoživljanje ločenosti od doma in svojcev, na bojazen in trpljenje zaradi njihovih bolezni in na žalost ob smrti; preveva jo občutje vsesplošne nesreče in negotovosti spričo vojnih spopadov malodane apokaliptičnih razsežnosti; navdajata jo strah in skrb za domačijo; za zanemarjena polja, živino in travnike; za slovenski narod.