Katastrofalna zima v Evropi leta 1709

3
803

zimaTo je bila najhladnejša zima v zadnjih 500 letih

Ko so se 06. januarja, na praznik sv. treh kraljev leta 1709 zjutraj prebudili ljudje po vsej Evropi, so občutili, da so se temperature drastično znižale. Mrazu, ki je neprekinjeno trajal tri tedne je sicer sledila kratkočasna otoplitev, potem pa je spet nastal izredno hud mraz. Evropa je bila dobesedno vkovana v sneg in led, od Skandinavije do Italije in od Rusije do Francije. Zaradi mraza je poginilo veliko živine v hlevih, pokala so drevesa, ljudje so umirali na cestah in nastala je huda lakota.

Sneg, mraz, lakota in smrt …

Trem mesecem strupenega mraza je sledilo leto lakote in nemirov zaradi pomanjkanja hrane. V Skandinaviji so ljudje še aprila hodili po zmrznjenem morju, v Švici pa so se sestradani volkovi plazili okoli vasi in iskali hrano, Benečani pa so se drsali po zamrznjenih kanalih in lagunah. Zaradi hudega mraza je poginila živina v hlevih in so pokala drevesa, vse povsod pa so bila trupla zmrznjenih ljudi. Tudi ribe v jezerih in rekah so zmrznile, divjad je množično poginjala… Celo najmočnejše hraste je mraz razgnal na dvoje, izguba pridelka pa je bila katastrofa za vse evropske narode. V revnih lesenih domovih je bilo tako mrzlo, da ko so ljudje zvečer legli v posteljo, so imeli zjutraj naglavne čepice primrznjene na vzglavje. Kruh je bil zaradi mraza tako trd, da so ga morali sekati s sekiro, vino v sodih pa je tudi zmrznilo, za mnoge brezdomce pa so kurili javne ognje, ob katerih so se greli reveži. Tudi dostava hrane in živeža nasploh, zaradi zamrznjenih rek in visokih snežnih zametov, ni bila mogoča. V Parizu na primer, so na sveže pošiljke čakali dolge tri mesece.

Mala ledena doba

Najslabše pa je šele prišlo. Zmrznila so tudi sadna drevesa, orehi in oljke. Zimska setev žita je bila popolnoma uničena. Ko pa se je končno začela pomlad, je mraz zamenjalo vse splošno pomanjkanje hrane. V Parizu so mnogi preživeli samo zato, ker so se oblasti bale nemirov in so prisilile bogate, da so oskrbovali brezplačne javne kuhinje. Ker ni bilo moke za kruh, so nekateri na podeželju mleli moko iz praprotnih semen, koprive ali mošnjaka. Stari zapisi so omenjali, da so ljudje iz obupa po poljih jedli travo. Še preden pa je minilo leto, je več kot milijon ljudi umrlo zaradi mraza in lakote! Tako imenovana mala ledena doba je bila na višku. Evropo so pestili podnebno nemirni časi; v zadnjem desetletju 17. stoletja je bilo precej hladnih in mokrih poletji in propadle žetve pšenice in rži, leta 1707 pa je bilo poletje tako zelo vroče, da so ljudje množično umirali zaradi vročinskih kapi. Sicer pa je prevladovalo hladno podnebje, moč sonca pa je bila najšibkejša v tisočletju.

Pereče družbene razmere na Kranjskem

Znano je, da se je takoj na začetku 18. stoletja Avstrija spustila v tvegano vojaško pustolovščino. Domišljala si je, da bo zasedla Španijo. Pri tem je še najbolj trpelo ljudstvo, ki je moralo oblast podpirati z denarjem. V primerjavi z ostalimi dednimi deželami, je Kranjska brez dvoma spadala med najsiromašnejše. Kmalu so se tem razmeram pridružile še naravne katastrofe, ki so si sledile nekaj let zapovrstjo. Že leta 1700 so tarnali stanovi, da zaradi več slabih letin kranjski kmetje trpijo hudo lakoto, po poletju 1708, ko že tako ni bilo nič pridelka, je sledila ostra in nenavadno dolga zima, ki je zlasti na Dolenjskem popolnoma uničila tretjina žitnih polj, sadnega drevja in vinogradov. To pa še ni bilo vse. Poleg stalnih slabih letin je v deželo Kranjsko prišla tudi živinska kuga. Mnogo domačih živali je poginilo in mesa je zelo primanjkovalo, ljudje pa so z grozo zrli v bodočnost. Razmere so se tako hitro slabšale, da so v kasnejših letih izbruhnili celo manjši kmečki upori.

Vzroke za zelo mrzlo zimo je težko najti

Zakaj je bilo takrat tako zelo mrzlo, znanstveniki težko pojasnijo. V sklopu projekta EU, katerega cilj je bil rekonstrukcija evropskega podnebja v zadnjih tisoč letih, je angleški klimatolog Dennis Wheeler na Univerzi Sunderland v Veliki Britaniji zbral veliko podatkov o vremenu iz ladijskih dnevnikov, v katere so mornarji zapisovali stanje vremena in podobno. Do sedaj so zbrali bazo podatkov, ki sega do leta 1685. Najbolj verjetni neposredni vzrok takratne izredno mrzle zime v Evropi je bil nenadni in dolgotrajni vdor mraza iz Sibirije, sicer pa je strokovnjakom težko pojasniti, zakaj je bilo tisto leto tako zelo mrzlo. Zima 1708-1709 je bila najhladnejša tudi zato, ker je bila v mnogih predelih Evrope temperatura zraka kar sedem stopinj  nižja od dolgoletnega povprečja, verjetno pa so bili za tako hudo zimo odgovorni še nekateri drugi doslej neznani vzroki.

3 KOMENTARJI

  1. Zelo nazorno opisano in obelodanjeno. Naj rodovi vedo, kaj je bilo, kako so takrat ljudje trpeli in kaj jih lahko še čaka zaradi njihove nečimrnosti in pohlepa. Takrat je bila to igra narave, danes pa vanjo posega človek!

  2. Dober članek. Upam na še kakšnega v tem duhu s strani avtorja.
    Zanimivo, kako so v prejšnjih stoletjih ljudje lahko preživeli in imeli vseeno polno življenje. Bilo je trdo, marsikdaj bolj kratko od današnjega (kratka življenjska doba, bolezni ki so velikokrat pomenile smrt – pljučnica denimo) a velikokrat bolj izpolnjujoče. Bolj v stiku z naravo, bolj vpeto v skupnost, z več občutka za sveto, za presežno. Zdi se mi, da današnja Evropa nekako z nelagodjem gleda na prejšnja stoletja – pogosto nas zgodovina pred letom 1900 ne zanima več. Vse to enačimo kar s “temnim” oz. srednjim vekom.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite