Poplave so znane, odkar obstaja človeštvo. Poplava je naravni pojav, ki nastane zaradi močnih in dolgotrajnih padavin, zaradi delovanja hudournikov, naravnega posedanja tal, visoke plime itd. Ločimo običajne in redne poplave, ki imajo lahko tudi pomembno vlogo za ohranjanje civilizacij (stari Egipt), ter katastrofalne poplave, kjer so zadnje čase v ospredju cunamiji, ki imajo izredno rušilno moč (Fokušima).
V Sloveniji poznamo sledeče vrste poplav: hudourniške (Lom pod Mangartom), nižinske (Ljubljana – Barje), poplave na kraških poljih, morske poplave (Piran) in poplave v mestih.
Najhujša katastrofalna poplava v svetovnem merilu je bila leta 1931 na Kitajskem, ko se je zaradi naraslega veletoka Jangce utopilo okoli tri milijone ljudi, v Sloveniji pa je bila uničujoča poplava v četrtek, 4. junija 1954, v Celju, kjer je zaradi silovite povodnji, ljudje so govorili, da se je »utrgal oblak«, umrlo dvaindvajset (22) ljudi. Nobena druga poplava v Sloveniji doslej še ni terjala toliko smrtnih žrtev. Vodna ujma je odnašala mostove in hiše, voda je segala tri metre visoko, ves nižinski del med Škofjo vasjo, Štorami in Arjo vasjo pa je bil popolnoma pod vodo.
Foto: fotogalerija o poplavah v Ljubljani, jeseni 2010 (avtor: Špela Bokal)
