Katarina Nzobandora: “Sporočilo kontracepcije – žensko telo ima napako, plodnost je bolezen.”

Katarina Nzobandora, foto: Zavod Živim.
Katarina Nzobandora, foto: Zavod Živim.

V teh dneh še odmevajo javni odzivi na načrte Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, da se uvede manjše doplačilo za hormonsko kontracepcijo. Med glasnimi nasprotniki teh načrtov so bili zlasti v Ženskem lobiju Slovenije, kjer so se sklicevali tako na ustavo kot na človekove pravice. Nas pa je zanimalo, kako posebna vloga dostopnosti kontracepcije v javnem zdravstenem sistemu vpliva tako na ženske, javno zdravje kot na medčloveške odnose. O tem smo vprašali Katarino Nzobandora iz Zavoda Živim, ki se s temi vprašanji srečuje na dnevni ravni. Direktorica in predavateljica na Zavodu Živim je predstavila teleseni, čustveni in moralni vidik razširjene uporabe kontracepcije.

Katarina Nzobandora:

Kontracepcija se obravnava kot zdravilo, a tu je napačen pogled na telo. Namreč ženska plodnost ni bolezen, kar pomeni, da ne potrebujemo zdravil. Mnogi bolniki (holesterol, visok pritisk itd.) morajo za resnično bolezen doplačevati in menim, da bi denar, ki bo prihranjen od kontracepcijskih sredstev lahko namenili tem bolnikom kot tudi za izobraževanje žensk o njihovem ciklu, da bodo na naraven način znale urejati rojstva. Naravno je namreč tudi zanesljivo, medtem ko so umetna sredstva manj zanesljiva. Ameriški Inštitut Guttmacher je objavil izsledke raziskave, s katero je bilo ugotovljeno, da je 54 % žensk, zajetih v raziskavo, ki so leta 2000 naredile splav, uporabljalo kontracepcijo v mesecu, ko so zanosile. 15 % žensk je uporabljalo najbolj učinkovite metode (sterilizacija, maternični vložek, vsadki in injekcije) in 14 % hormonske tabletke.

Kontracepcija je široko dostopna, medtem, ko pari, ki izberejo NND (naravno načrtovanje družine) niso podprti iz strani države, saj ni doplačila npr. za tečaj FertilityCare ali Sensiplan, kar bi bilo edino pošteno.

Poleg tega se moramo zavedati, da vnašanje umetnih hormonov v telo ne more prinesti nič dobrega. Pljučne embolije, strdki, srčna aritmija, neplodnost, čustvena nihanja, depresija, živčnost, upad želje po spolnih odnosih so le nekateri zapleti, ki se pojavljajo ob uporabi umetnih hormonov.

Poleg nezanesljivosti se gotovo skriva težava v samem sporočilu kontracepcije: žensko telo ima napako, plodnost je bolezen. Drug sporočilo je: vedno moraš biti na voljo za seks, tvojega telesa, cikla in naravnega nihanja moški ne bo spoštoval. Ta sporočila ženske na nezavedni ravni čutimo in ni čudno, da se mnogi pari ob uporabi kontracepcije razidejo ali ostajajo skupaj iz navade, medtem ko se pari, ki uporabljajo naravno načrtovanje družine z leti vedno bolj povezujejo in se ljubezen ter želja po spolnih odnosih med njimi krepi.

Mnoge uporabnice kontracepcije se ne zavedajo, da je kontracepcija abortivna (povzroča splave), zato se število splavov manjša le navidezno, resnična slika pa je drugačna. Prav vsa hormonska sredstva namreč povzročajo umetno prekinitev že spočetega življenja, saj je eden od učinkov umetnih hormonov tudi tanjšanje maternične stene in se zaradi tega že opojeno jajčece ne more ugnezditi.

Rešitev vidim v večjem osveščanju o učinkih in nezanesljivosti kontracepcije, predvsem pa v pomoči ženskam, da bi se zmogle sprejeti, da bi se začele spoštovati in imele rade svoje telo, da bi začele verjeti, da so vredne prave ljubezni, tiste, ki zna počakati, ki presega egoistične želje takojšnje zadostitve nagonov, tiste, ki se daruje, da bi vedele, da njihovo telo nima napake in so lepe takšne kot so.