KASARNA ZA LEPOČAMI
Opuščena vojašnica med Komno in Krnskim jezerom
Leto 1919 je prineslo Rapallsko pogodbo. Pomenila je mejo med Kraljevino Italijo in novo nastalo državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Z njo ni bil zadovoljen nihče. Italijani zaradi tega, ker so po njihovem dobili premalo, slovanska država pa zaradi tega, ker so na drugi strani meje, na Primorskem, v Istri in Dalmaciji ostali precejšni deli kjer je živelo če že ne slovansko, pa vsaj mešano prebivalstvo.
Da bi Italijani zavarovali meji so zgradili Alpski zid. Vanj so v tridesetih letih ko je po vsem svetu pustošila orjaška gospodarska kriza, vložili orjaška sredstva. Pozornemu opazovalcu so še danes na pogled številni ostanki, ki so se vleki od Karnijskih Alp pa do Kvarnerskega zaliva.
Na drugi strani prelaza Bogatin na poti proti Krnskem jezeru najdemo torej kasarno Za Lepočami. Človek bi mislil, da gre za ostanke 1. Svetovne vojne, vendar je resnica taka, da je bila kasarna zgrajena šele v 30-tih letih predhodnega stoletja. Bila je matična vojaščnica za odsek meje, ki se je vlekel od Lepega špičja, Vrha nad Gracijo, Bogatinskega sedla in grebena, ki se vleče proti Voglu.
Nekdaj velika vojaščnica je bila vzdrževana do leta 1943, ko se je Italija kapitulirala in od takrat je prepuščena propadu.
