Karl Marx (1818-1883) ni glavni krivec

10
1958

Zadnji aprilski dan je New York Times objavil kolumno Jasona Barkerja, docenta filozofije z zasebne univerze  Kyung Hee v Seulu z naslovom: »Vse najboljše Karl Marx, imel si prav!« Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je napovedal, da se bo udeležil slovesnosti ob dvestoletnici rojstva Karla Marxa (5. maja bo minilo dvesto let od Marxovega rojstva). Guverner Bank of England, Mark Carney je izjavil da utegneta Marx in Engels spet postati relevantna, če bo robotizacija zniževala celo dela in povečevala neenakost.

Večina negativnih odzivov na slavljenje Marxa je opozarjala na nespoštljiv odnos do desetine milijonov žrtev, katerih smrt so zakrivili marksistični režimi. Debata se ni razvila, saj večina apologetov Marxa zanika povezavo med začetnim navdušenjem komunističnih revolucionarjev (in kasneje vladarjev) nad marksizmom in samo komunistično oblastjo, katere pogubnega vpliva na blaginjo vladanih ne morejo zanikati.

Zanimiv zgodovinski alibi daje Marxu profesor bioetike s Princetonske univerze Peter Singer, ki pravi, da Marxa ne moremo kriviti za stranpoti komunističnih režimov, saj Marx ni pokazal nobenega zanimanja za to, da bi bolj detajlno opredelil ali predvidel, kako naj deluje komunistična družba. Po Singerju je najhujša napaka Marxa, da ni razumel narave človeka in posledično ni predvidel večje produktivnosti zasebne lastnine v primeri z državno ali skupno lastnino.

Docent Barker pravi, da glavna dediščina Marxa ni njegova filozofija ampak njegova kritika izkoriščanja. Po Barkerju  je danes potrebno marksistični kritiki razrednega izkoriščanja dodati še kritiko rasnega in spolnega zatiranja. Za nove generacije levičarskih filozofov bo Marxova dediščin gotovo zelo pomembna. Vedno bodo lahko našli zatirane družbene skupine in vedno bodo lahko z marksistično analizo zatiralskih mehanizmov delali akademsko kariero.

Marxova kritika razrednega boja in prognoza razpleta tega boja sta se izkazali za napačni že zelo zgodaj. V Angliji, ki je bila model družbenega razvoja, ki sta ga preučevala Marx in Engels, se je že v drugi polovici devetnajstega stoletja rast neenakosti začela umirjati. V zadnjih dveh desetletjih devetnajstega stoletja so se na primer realne plače najslabše plačanih delavcev povečale za malo manj kot dvajset odstotkov in delavci niso obubožali ter se uprli kot je napovedoval Marx. Smiselnost uporabe marksistične analize za politično rabo je postala zanemarljiva celo za delavske in socialdemokratske stranke na zahodu že kmalu po Marxovi smrti.

Dejansko Marxa ne moremo izpostaviti kot najbolj odgovornega za zločine komunističnih režimov. Zmaga boljševikov v državljanski vojni v Rusiji je bila posledica cele vrste dejavnikov. Mnogi nimajo kaj dosti zveze z Marxom. Marksizem je Leninu in tovarišem dal dobro zgodbo o »zakonitostih« razrednega boja, dal jim je možnost interpretacije problema blaginje kot problema, kako se bogastvo deli in ne kako se bogastvo ustvarja. Dal jim je ideologijo, s katero so potem vzgajali poklicne revolucionarje po vsem svetu.

Vsi drugi komunistični režimi, razen sovjetskega, so dosegli oblast zaradi izobraževalne, finančne in vojaške podpore Sovjetske zveze. Dvomim da bi kjerkoli, od Severne Koreje in Kitajske na vzhodu do Kube na zahodu komunisti prišli na oblast brez sovjetske podpore. Voditelji komunističnih režimov, ki so za seboj pustili največ žrtev, so bili šolani v Sovjetski zvezi, v času svojega revolucionarnega življenja pa so bili plačanci Kominterne ali kakšnega od sovjetskih satelitov.

Pri ekonomiji so bili komunistični diktatorji marksisti in so eksperimentirali znotraj marksistične doktrine z dodatnim robnim pogojem, da mora partija, da ostane na oblasti nadzorovati in obvladovati investicije in čezmejno trgovino. Pri obračunavanju s političnimi nasprotniki pa so bili komunistični voditelji leninisti/stalinisti. Milovan Djilas na primer poroča kako ponosen je bil, ko je Stalin predsedniku Poljske, glede obračunavanja z nasprotniki komunizma dal za zgled Tita, češ: “Tito je junak (rusko: “molodјес”), vse je pobil!”

Marxovo učinkovito ustvarjanje vtisa, da ima v posesti zgodovinsko resnico in obljuba, da si lahko organizirano delavstvo izbori brezrazredno družbo, so temelji ideologije s katero so revolucionarji zastrupljali um celih narodov. Izdelovalec morilskega orodja ne more biti kriv enako kot morilec. Ni pa tudi nedolžen, saj bi se lahko zavedal, da če ne problematiziraš ropanja in pobijanja in ga opravičuješ z »izkoriščanjem«, se bo prej ali slej našel kdo, ki bo poskusili živeti peklenski scenarij. V vsakem primeru pa je tudi orodje (marksizem) slabo in kar je bilo vrednega je bilo aktualno le kratek čas.

10 KOMENTARJI

  1. Mislim, da gospod Matej ni pristojen za kritiko Marxa, socializma in podobno – na koncu koncev tudi slovenskega divjega kapitalizmu. Bistvo vseh teh sistemov je izgon Boga iz družbe in s izgon morale, da si nasilni vladar opere krvave roke. Seveda pa mora biti izgon podkrepljen z znanostjo, sicer morala oziroma vest ostane. Darvinizem, marksizem sta tipični “znanosti”, ki ju diktatorji uporabljalo v borbi proti Bogu oziroma morali, vesti.

    Problem je v krščanskih Cerkvah, če ne prepoznajo te borbe proti Zlu. Tedaj Zlo dobi polni zagon in trpljenje ljudi se strahovito poveča in na koncu se pojavi celo izumiranje ljudstva. To lahko opazujemo v EU, tudi v Sloveniji, kjer je Bog “izgnan” iz družbe. Samo odprte oči imejte!

    • …. ” ni pristojen” ….?
      ——
      Vsak lahko argumentirano ovrže njegovo pisanje, če se mu zdi sporno.

      • Ja, imate prav. Na koncu koncev lahko vsak razlaga Einsteinovo teorijo, to razlago pa lahko ovrže vsak. Glagol ni najboljši. Smisel pa ste razumeli – nekaj več pojma od šolskega pranja možganov pa le moraš imeti, če hočeš o resnici pisati.

        Za vsem drugim pa stojim. O Marxu in Darwinu je vsaka beseda odveč, ni pa odveč pogovor, zakaj elitna peresa krščanstva sprejemajo evolucijo in to kot znanost. In gospod Matej Kovač je po objavah v tedniku Družina tak pisec.

    • Mimogrede: zanimivo je, da se Darwinova teorija evolucije še vedno nekritično sprejema, med tem ko ni enega samega empiričnega dokaza o njej…
      Človek v današnjem času težko živi če se ne oprime ideje, ki mu prinaša lažno trdnost. Sprejemanje krhkega in lomljivega stvarstva je zato z njegove strani nemogoče in se ves čas bori proti temu. Življenje v njegovi izjemni širini ga straši in z odstranitvijo Boga mora nujno ožiti svojo perspektivo.

      • Človek je v svojem bistvu tudi religiozno bitje. Brez religije ne more. Ko nima vere v Boga, ima pač vero v posvetne dogme. Tako je praktično uzakonjena državna religija v Darwinovo teorijo evolucije, v katero morajo verovati vsi. To seveda ni edina državna ateisična vera v posvetne dogme. Jih je še več. Vse imajo zvezo z marksisitično ideologijo in ateizmom. Vse spadajo k predpisani državni religiji.

      • “… z odstranitvijo Boga …”

        Bistvo odstranitve Boga je uničenje etike, morale. Kaj je prav in kaj ne, takrat določa najmočnejši po lastni presoji.

  2. Marxova misel je v temelju brutalna. Ce pomislimo, ze izgled in pogled tega cloveka izraza neko grobost, ce ne brutalnost. Kot je ze zgoraj napisano, je temelj tega odklona v zavrnitvi Boga, ali morda precizneje, judeokrscanske etike. V njegovi misli clovek, posameznik, ni vreden nic. Vse naj bi bil razred in neke domnevne druzbene zakonitosti. V temeljih njegove misli je osnova za grobo teptanje individualnega dostojanstva in zivljenja, za avtoritarnost in totalitarizem. Sokriv je komunisticne stranpoti in grozot!

  3. Marx ni glavni krivec?

    Vsako dejanje se najprej začne na miselni ravni. Sledi čustvena podpora in šele potem lahko pride do materializacije dejanja. Miselno podlago komunizmu je postavil prav Marx, ki je bil prepričan, da je treba ustvariti novega komunističnega človeka in novo komunistično družbo. Tiste, ki se temu upirajo, je pa potrebno brezobzirno odstraniti.

    To se je tudi zgodilo. Na podlagi te doktrine je prek tistih, ki so spoštovali in prevzeli njegove ideje, povzročil več kot 100 mio. nedolžnih žrtev. Temu še sedaj ni konec. Čeprav je komunizem propadel, se marksizem vrača skozi stranska vrata.

    Zanimivo je, da Marxa cenijo tisti, ki komunizma od blizu niso videli. Očitno so tudi povsem neobčutljivi za vse žrtve in vsa trpljenja, ki jih je povzročil. In žrtve niso bile napaka. Te so neizogibni del njegove misli. Zato Marx je glavni krivec, ni pa edini!

  4. No,ja…Pariška komuna in Francoska revolucija ter teoretiki nasilnih uporov in revolucij nasploh so v osnovi precej starejši od Marxa.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite