Kardinali, konflikti interesov in kredibilnost

10

Kdo ni slišal za političnega komisarja, ki je dokazoval neobstoj Boga z argumentom, da ga pač še nihče ni videl? Prav tako poznamo zdravo-kmečko-pametni odgovor: tudi komisarjeve pameti ni mogoče videti s prostimi očmi. Ko gre za Boga, mu ne zamerim, da se izmika našim empiričnim in logičnim kleščam. Glede človeških zadev pa menim, da se mora vse, kar je, na neki način tudi videti. Vključno s pametjo in poštenjem.

V tolažbo mi je, da sem na papeževi strani. Točneje, na strani njegovega tiskovnega predstavnika patra Federica Lombardija, ki je nedolgo tega izjavil naslednje: “Prepričan sem v prave namene odgovornih v vatikanskih gospodarskih ustanovah, vendar nas čaka še lep del poti, preden bomo zares sposobni učinkovito prepričati javno mnenje – z običajnimi komunikacijskimi sredstvi na transparenten in prepričljiv način – glede poštenosti namenov in poslov, ki se opravljajo. In kar pravim o Vatikanu, seveda podobno velja tudi za vse ravni Cerkve in naših skupnosti.”

Verodostojnost

Cerkev je učinkovita samo toliko, kolikor je verodostojna. Ljudje se ji bodo pridružili, če jih bo prepričala s svojim sporočilom. Njeno delovanje bodo podprli, če bodo prepričani v njeno potrebnost in v kompetentnost tistih, ki jo vodijo. Kjer tovrstne verodostojnosti ni, tam bodo ljudje odšli stran oziroma bodo pasivni opazovalci.

V dneh po Novem letu so nekateri mediji znova pokazali svoje nepoznavanje cerkvenih razmer, ko so špekulirali o “odpoklicu” kardinala Rodeta s funkcije prefekta. Škoda, da so se novinarji tako slabo poučili o teh zadevah. Bralca navajajo k temu, da jih ne bo resno vzel niti takrat, ko se bodo kakovostno lotili kakšne pomembne teme. Transparentnosti delovanja cerkvenih ustanov in posameznikov, na primer.

Cerkev ni država, zato zanjo ne morejo veljati enake zahteve glede javnosti delovanja. Državljani, ki so v skladu s teorijo demokracije edini pravi suvereni, imajo pravico do obveščenosti glede ravnanja svojih predstavnikov in državnih ustanov. Ta suveren v Cerkvi je Kristus, naloga vseh kristjanov – od papeža navzdol – pa je, da skrbijo za izvajanje Kristusovega “programa”. Zato kristjan nima nobene pravne podlage za to, da bi od papeža, kardinalov, škofov, duhovnikov in drugih uslužbencev zahteval, naj mu poročajo o svojem delu.

To omenjenim osebam seveda ne preprečuje, da ne bi samoiniciativno ravnale transparentno. Lombardi – predvidevam, da tudi njegov nadrejeni v Vatikanski palači – se tega zaveda. Ni namreč dovolj, da Cerkev pošteno in odgovorno ravna. To se mora tudi videti. Med starodavnimi mehanizmi za vzpostavljanje kredibilnosti najdemo avtonomijo, nepristranskost in izogibanje konfliktom interesov.

Konflikt interesov

Ko so ameriški škofje sporočili, da bodo ustanovili komisije za primere spolnih zlorab mladostnikov, jim je “baza” hitro dala vedeti, da ne bo šlo tako zlahka. Ljudje niso verjeli, da bo isti škof, ki je v preteklosti ščitil duhovnike, zdaj nepristransko razsojal. Konflikt interesov je premočan. Človek, ki je enkrat naredil nekaj narobe, ima velik interes, da bi to ne prišlo na dan oziroma, da bi njegovo ravnanje izpadlo kot pravilno. Če so škofje želeli ponovno pridobiti zaupanje ljudi, so morali v delo komisije pritegniti verodostojne ljudi in jim prepustiti popolno avtonomijo, da neobremenjeno preučijo vsak primer.

Podobna vprašanja prihajajo na dan v Vatikanu, ki se že nekaj let ukvarja z žalostno zgodbo ustanovitelja Kristusovih legionarjev. Maciel je bil znan po svoji darežljivosti do ljudi v Vatikanu. Če gre verjeti tistim, ki pobliže poznajo dogajanje v visokih cerkvenih krogih, je bil kardinal Ratzinger eden izmed redkih, ki je odklonil debele kuverte. Bil je tudi edini od vidnejših kardinalov, ki je odločno ukrepal in Macielu na stara leta zabičal, naj se umakne v samoto ter posveti preostanek svojega življenja molitvi in pokori. Nekaj let pozneje je zamenjal Macielove naslednike. Članom reda in vsem njihovim podpornikom je s tem dal upanje, da bo mogoče začeti na novo.

Nemogoče je napovedati, ali bo reforma Kristusovih legionarjev uspela. Zagotovo pa lahko trdimo, da bi bila verjetnost za uspeh bistveno manjša, če bi Ratzinger, podobno kot številni drugi v Vatikanu, v preteklosti sprejemal kuverte. Papež in kardinali ne bodo nikoli sprejeli zahteve, da mora biti njihovo delovanje podvrženo isti logiki kot delovanje demokratičnih državnih in javnih ustanov. Iz Lombardijeve izjave je mogoče sklepati, da bodo pametni in pošteni ljudje to storili ne na zahtevo, ampak zato, ker vedo, da je to dobro in prav.

10 KOMENTARJI

  1. **Ta suveren v Cerkvi je Kristus, naloga vseh kristjanov – od papeža navzdol – pa je, da skrbijo za izvajanje Kristusovega “programa”. Zato kristjan nima nobene pravne podlage za to, da bi od papeža, kardinalov, škofov, duhovnikov in drugih uslužbencev zahteval, naj mu poročajo o svojem delu.**

    Tu je problem, ker lahko vsi tile tovariši od papeža navzdol počnejo, karkoli se jim zljubi, za pokritje svojih eventuelnih nečednosti pa uporabijo, oziroma zlorabijo Kristusa…

    O ti Babilon veliki…

  2. “V dneh po Novem letu so nekateri mediji znova pokazali svoje nepoznavanje cerkvenih razmer, ko so špekulirali o “odpoklicu” kardinala Rodeta s funkcije prefekta. Škoda, da so se novinarji tako slabo poučili o teh zadevah. Bralca navajajo k temu, da jih ne bo resno vzel niti takrat, ko se bodo kakovostno lotili kakšne pomembne teme. Transparentnosti delovanja cerkvenih ustanov in posameznikov, na primer.”

    Glejte Peter, če želite objektivno pisati, potem je treba zadevo argumentirati in napisati, kaj konkretno je bilo narobe v danem rpimeru. Takšne pavšalne ocene se za docenta nikakor ne spodobijo. Sicer je zadeva na enakem nivoju kot večina ostalih medijsko skonstruiranih afer, začenši s psički itd.Je pa treba vse take zadeve meriti z enakimi vatli, mar ne?

    Sicer pa v luči vašega članka

    http://www.mladina.si/dnevnik/11-01-2011-rekordno_stevilo_izstopov_iz_cerkve_v_avstriji/

  3. Aha, stric Lah, torej “reformirati” ali kaznovati je treba zgolj tistega, ki je podkupoval, ne pa tudi onih, ki so podkupnine sprejemali … Zanimiva logika, povsem v skladu s pametjo in poštenjem. Zdaj pa nagradno vprašanje: kdo se prevaža v darilu Kristusovih legionarjev, mercedesu CL 55 z registrsko tablico CV 03648?

  4. Če misliš, da se vozi kardinal Rode, se motiš, ker je bila ta stara kureta prodana za celih 9000eur; za tak denar ne dobiš niti dacie.
    Dragi kontraš, a si se že pozanimal, kam je zidar poskril denar fimre, ki je delala 80% poslov iz javnih naročil (plačano z denarjem davkoplačevalcev celo v naprej), pa ima enormno št. neplačanih podizvajalcev in še 45 mil minusa.
    Nagrado zasluži tisti, ki bo od njega iztirjal ta denar in ga strpal v čuzo.

  5. Mascherano –

    prišli Slovencem bi že zdavnaj zlati časi, če bi več kontrašev znalo razmišljati na tak način. Očitno nas župnikov golf, kardinalov star mercedes in sosedova nova kuhinja veliko bolj razvnamejo kot naši milijoni, ki poniknejo v razne žepe.

  6. Tovariš Mascherano, bojevnik s tipkovnico, seveda me zanimajo tudi Zidarjevi milijončki. Ampak Zidar tokrat ni predmet obravnave (psst, naj Vam prišepnem na uho – SCT je pozidal tudi nemajhno število cerkvic). Vas moram, kokolo, kot otroka v ljudski šoli ljubeče opozoriti, da beseda teče o drugih rečeh? Bova drugič tudi kakšno rekla o krščanski Hildi Tovšak. 😉
    Stric Lah, o zlatih časih raje ne bi. Mogoče ste Vi res skromen možak, tako kot nek drug jezuit, ki ga poznam, ki se diči z vzdevkom “ljudski misijonar” in hodi naokrog v bundah, ki so enako ponošene kot njegova retorika, ampak nikarte pripisovati lastnih vrlin tako vzvišenim osebnostim, kot je pa naš preljubi kardinal. Jejhata no, sami govorite o kuverticah s novci, pa kaj resno mislite, da je škrlatni princ Kristusove milijonarje zagovarjal le zato, ker so ga prinesli naokoli ali pa ker je v resnici mislil, da je bil njihov prevarantski in pregrešni ustanovitelj … svetnik, če ne napol božanstvo? Tako inteligentnemu človeku, kot je naš argentinsko-predragi rojak, pripisovati tolikšno naivnost? Ne bi rekel. Kaj pa porečete Vi?
    Me pa zanima, takole na štiri oči, ste ncronline.org odkrili po mojem skromnem namigu ali pa to spletno stran poznate že od prej? 😉

  7. Menim, da se Cerkev preveč postavlja v obrambni položaj, ne glede na to, da je napadana.
    Cerkev lahko svojo kredibilnost ohrani le tako, da začne tudi sama dosledno slediti “Kristusov program”, kot uči druge ljudi.
    In kaj nas uči Kristus?
    “Če te kdo udari po enem licu, mu nastavi še drugega …”
    Uči nas torej ponižnosti in te dandanašnji Cerkvi manjka.
    In če sama Cerkev ne daje takšnega zgleda, kje naj ga verniki (in še bolj neverniki) dobijo?
    Tudi v primeru finanćnih težav z Mariborsko škofijo je v Svetem pismu čudovit nauk:
    …”Pojdi, prodaj vse kar imaš in daj ubogim ter hodi za menoj …”
    in še: “…Danes je v tvojo hišo prišlo Božje kraljestvo… Povrni vsakemu dvojno, ki si mu storil krivico…”

    Torej menim, da bi Mariborska škofija morala najti način, da bi malim delničarjem ponudila vračilo vloženega denarja, ki ga je izgubila. Veliko takšnih vlagateljev bi to ponudbo zavrnilo, vendar bi si Cerkev s takšno potezo pridobila kredibilnost in ohranila obraz pravičnosti, ki ga v Kristusu zagovarja.

    Ne more te namreč učiti nekdo, ki dela drugače, kot te uči in Mariborska škofija bi morala spozanti, da je škodila celotni Cerkvi in menim, da bi zato morala potegniti tudi “drastične” oziroma “svetopisemske” poteze.

Comments are closed.