»Cerkev lahko najde novo pot za pripustitev k obhajilu ločenih in ponovno poročenih kristjanov, potem, ko so šli skozi proces pokore. Tu ne gre za laksizem, ampak za to, da priznamo, da vsakdo preko pokore lahko pride do odpuščanja in usmiljenja. Vsak greh je mogoče odpustiti.« Kardinal Kasper meni, da to stališče prispeva k notranjemu dialogu v Cerkvi, za katerega se zavzema papež Frančišek.
Kardinal (ki ga papež Frančišek zelo ceni, saj je na prvi avdienci po izvolitvi ljudem priporočil njegovo knjigo o usmiljenju) je prepričan, da nove rešitve za ločene kristjane, ki so se ponovno poročili, ne spodkopavajo morale in nauka. Pač pa gre za realistično uveljavljanje (aplikacijo) nauka v sedanjih razmerah. Cerkev ne sme nikoli soditi z giljotino v roki, ampak mora pustiti odprta vrata do usmiljenja.
Nauk je nespremenljiv. Toda nauk ni stoječa laguna, ampak tekoča reka, poudarja kardinal. Potrebno je tudi razlikovati med naukom in disciplino. Ta zadnja se lahko spremeni, če se spremeni stanje ljudi. Kot primer take spremembe navaja razliko med cerkvenim zakonikom iz leta 1917 in tistim iz leta 1983, ko gre za vprašanje ločenih in ponovno poročenih. »Danes je morda čas za naslednji korak na tem področju. Papež hoče, da se o tem pogovarjamo, kljub tistim, ki ga želijo ustaviti.«
Na vprašanje o izvolitvi papeža Frančiška pa kardinal Kasper meni, da sta prišla do izraza vesoljnost Cerkve in spoznanje, da sta Zahod in Evropa potrebna svežega zraka. »Krščanstvo v Evropi je utrujeno, medtem ko je v drugih delih sveta bolj živo. Prav je, da štartamo s pogledom onkraj Evrope.«
Povzeto po Rainews
Več:
Intervju (objavljen v La repubblica)
Intervju za Radio Vatikan: Cardinal Walter Kasper’s ‘Gospel of the Family’
Kasper changes the paradigm, Bergoglio applauds (izvleček iz Kasperjevega nagovora, komentar Sandra Magistra)
Kasperjev nagovor (objavljen v Il foglio quotidiano)
