Kapitalizem v Sloveniji zaenkrat še ni zmagal

18
1041

Kapitalizem v Sloveniji zaenkrat še ni zmagalKo sem doma omenil, da bodo volitve tudi referendum za kapitalizem ali za socializem, mi je hčerka rekla: »Pa saj večina v Sloveniji hoče socializem!« Nisem ugovarjal, in nedeljske volitve so protikapitalistično nastrojenost večine slovenskih volivcev potrdile. Naslednje tri odstavke lahko bralec, ki sta mu pojma kapitalizem in socializem jasna, preskoči.

Kapitalizem je družbeno gospodarska ureditev, ki temelji na zasebni lastnini, svobodni podjetniški pobudi in trgu. V okviru tržnega gospodarstva o investicijah in menjavi svobodno odločajo predvsem lastniki kapitala oziroma dobrin. Tudi v primerih, ko je lastnik kapitala država, mora oblast ravnati kot skrben gospodar. Pravo velja enako za zasebnike kot za državo. Več kapitalizma pomeni manj regulacije države, nižje davke in manjše prerazporejanje dohodkov. Kapitalizma ni mogoče ločiti od intelektualne dediščine škotskega razsvetljenstva in klasičnega liberalizma.

V socializmu ima državna lastnina (ali kako drugače poimenovana ne-zasebna lastnina) prednost pred zasebno lastnino. Oblast izriva zasebnike iz številnih dejavnosti. Po tem, ko so poskusi, da bi z državnim planiranjem nadomestili trg klavrno propadli, tudi socialisti trg dopuščajo, a na trgu ima država privilegiran položaj. Več socializma pomeni več regulacije države, višje davke in večje prerazporejanje dohodkov. Socializma ni mogoče ločiti od intelektualne dediščine marksizma in leninizma.

Popolni kapitalizem obstoja samo v levičarskih pamfletih in v učbenikih pretežno socialističnih držav. Družbe, kjer bi imeli lastniki v rokah vse vzvode odločanja, ostali pa nobenega, ni. Še najbližje čistemu kapitalizmu je bil Hong Kong preden je prišel pod kitajsko oblast. Menim, da Indeks ekonomske svobode kar dobro razvršča države glede na to koliko kapitalizma imajo. Socializem je najbolj uveljavljen na Kubi, v Venezueli in v Severni Koreji. Vse razvite države so kapitalistične. Glede na obseg regulacije, omejevanja podjetniške pobude ter razporejanja dohodka in premoženja, pa lahko ocenjujemo koliko so socialne ali socialistične.

Za privatizacijo NLB in Telekoma obstaja parlamentarna večina

V Sloveniji imamo kapitalizem. Kapitalizem nam zagotavlja naša ustava in naše članstvo v Evropski uniji. Če vzamemo Indeks ekonomske svobode kot merilo, smo med razvitimi državami (na primer med članicami OECD) med desetimi državami z največ socializma oziroma najmanj kapitalizma. Malenkost manj socializma kot pri nas je v Belgiji, na Madžarskem, v Turčiji in na Slovaškem. Za malenkost več socializma pa je v Franciji, na Portugalskem in v Italiji.

Med strankami, ki so na nedeljskih volitvah prišle v državni zbor, sta se v predvolilnem obdobju za več kapitalizma zavzemali le NSi in SDS. SDS bolj previdno, medtem ko so NSi-jev program gospodarstveniki in ekonomisti ocenjevali kot resen predlog za premik k bolj tržnem gospodarstvu.

Gospodarsko vprašanje za katerega, če se bodo stranke držale predvolilnih obljub, obstoja »parlamentarna večina«, je privatizacija NLB in Telekoma. Za privatizacijo, brez zadržkov, so se pred volitvami zavzemali SDS, LMŠ, NSi in ZAB. Tudi za uvedbo socialne kapice glede na predvolilne obljube obstoja »parlamentarna večina« (SDS, LMŠ, SMC, NSi, ZAB). Podobno se te stranke zavzemajo tudi za ukinitev zgornjega razreda dohodnine oziroma njeno zmanjšanje.

Glede zmanjševanja regulacije, reforme trga dela, reformiranja pokojninskega sistema in omogočanja zasebne podjetniške pobude v različnih družbenih dejavnostih sta bili v predvolilnih pobudah stranki NSi in SDS precej osamljeni. Vse stranke, ki so bile doslej v vladi, imajo glede izpeljave reform problem z verodostojnostjo, saj v večini primerov niso do konca izpeljale obljubljenega. Še posebej Stranki modernega centra, glede na njeno vodilno in večinsko vlogo v zadnji koaliciji, težko verjamemo, da bo v naslednjem mandatu izvajala ali podpirala reforme, ki jih ni izvajala že doslej.

Levica je še v pred-revolucionarni fazi

Poleg Liste Marjana Šarca so dominantni mediji v predvolilnem času najbolj promovirali Levico. Javno je simpatije do njihovega dela izrazil tudi Milan Kučan. Kot svetal žarek upanja jih po volitvah navaja Slavoj Žižek. Rast vpliva Levice in povezovanje Desusa z Jankovičem je prisililo tudi Socialne demokrate (SD), da so zaostrili protikapitalistično retoriko. V stranki danes ni niti sledu o gospodarskih politikah, kakršne sta izvajala uspešna socialdemokratska politika Tony Blair ali Gerhard Schroeder. Ne glede na to ali bo Levica v vladi ali v opoziciji, bodo v SD, glede na dovzetnost velikega dela slovenskega volilnega telesa za populizem, stalno pod pritiskom. Morali se bodo braniti, da jim Levica ne bi prevzela še več volivcev.

Ljubljanski salonski levičarji so volili Levico, ker predvidevajo, da bo delovala kot nekdaj Zveza Komunistov. Tehnokrati so poskrbeli, da so partijske elite uživale vsaj nekaj dobrobiti kapitalizma, ideologi pa so krotili samoupravljavce s floskulami in, če je bilo potrebno, tudi z eksemplarično represijo. Ne zavedajo se, da Levica nima tehnokratov (in jih tudi noče imeti), ideološko nakladanje pa ljudje danes mnogo hitreje spregledajo kot to veljalo nekoč. Levica je v pred-revolucionarni fazi, v kakršni sta bila Kardelj in Kidrič pred vojno ali je bila grška Syriza pred zmago na volitvah. Na nedeljskih volitvah je Levica prišla blizu svojega maksimuma. Toda njen škodljiv vpliv bo večji od deleža sedežev v Državnem zboru, ker bo potiskala v večjo radikalizacijo tudi druge leve in levosredinske stranke.

Dileme NSi

Tranzicijska levica lahko sestavi vladno večino brez SDS, SNS in Levice, samo če v Vlado vstopi tudi NSi. Skušnjava NSi bo velika in medijski pritisk še večji. Če bo alternativa leva vlada z Levico ali z NSi dejansko na mizi, bo za prihodnjo blaginjo Slovenije razmeroma vseeno, kako se NSi odloči. S sedmimi poslanci in z dvema ministroma kaj bistvenega in opaznega ne bo mogla doseči. Tudi s predčasnim odhodom iz koalicije ne bi mogla ničesar doseči, saj jo bi v takem primeru poleg volivcev, ki bi jih zapustili zaradi vstopa v koalicijo, zapustil tudi velik del onih, ki sodelovanje v taki koaliciji odobravajo. Stranka z delom v taki koaliciji novih volivcev ne bo pridobila.

Če dobimo levo koalicijo, ki bo vključevala Levico tudi ne bo hude katastrofe. Konjunktura na naših tujih trgih utegne trajati še nekaj časa, tudi domače gradbeništvo bo še nekaj časa v zagonu, reform ne bo, a tudi za udejanjanje populističnih idej ne bo kaj dosti prostora. Višji davki ne ustrezajo interesnim skupinam ki podpirajo LMŠ, SMC in ZAB, pa tudi rezilno žico bodo odstranjevali s hrvaške meje počasneje, kot je na primer odhajajoča vlada odstranjevala cestninske postaje z avtocest. Največja škoda bo, ker se bo pod vlado take koalicije nadaljeval razkroj družbenih podsistemov kot so zdravstvo, vojska, pokojninski sistem in šolstvo.

Z vstopom v levo vlado (pa čeprav brez Levice) pa bi NSI zapravila reformni potencial, ki ga je pokazala ob teh volitvah. Res ji ni prinesel obetanega števila glasov, a kaže se trend, da lahko razširi svojo volilno bazo preko kroga praktičnih katoličanov.

Reforme bodo, prej ali slej

Ideološka zaslepljenost in operativne težave povsem leve Vlade bi mnogim odprla oči in najkasneje čez štiri leta bi bili pogoji za izvedbo reform bolj ugodni. »Prednost« čiste leve Vlade je tudi, da bi interesne skupine, ki so iz nič postavile Pozitivno Slovenijo, potem SMC in sedaj še LMŠ, morale bolj odkrito nastopati. Če bi imela Slovenija srečo v nesreči, se lahko dokončno diskreditirajo.

Seveda obstaja tudi možnost, da bo Janezu Janši uspelo sestaviti vladno koalicijo. V tem primeru bodo morale reformno usmerjene stranke v koalicijskih pogajanjih, glede na svoje predvolilne obljube, tudi kaj žrtvovati. Moja želja je, da bi se osredotočile na ureditev kritičnega stanja v zdravstvu in pravosodju. Pokojninski sistem naj naredijo  bolj vzdržen. Zagotovijo naj normalno delo policije in vojske in privatizirajo NLB in Telekom. Pri deregulaciji naj se osredotočijo na urejanje prostora in na gradnjo.

Z nižanjem davkov in z drugimi bolj radikalnimi koraki v smer tržnega gospodarstva bi počakal na boljše čase. Konec koncev, na zadnjih volitvah večina ni glasovala za več kapitalizma.

18 KOMENTARJI

  1. Nsi ni pokazala nobenega nobenega reformnega potenciala,le prazno je gpovorila o reformah. Uporablja strategijo k…e, ki se vleže v posteljo z vsakim, desnim ali levoim, Kdo so torej v glavah vodij volilci, desni levi sredinski.- KAKO ZGREŠENO, STRATEGIJA ZA OTROŠPKI VRTEC
    NSi je s podobnim načinom delovanja enako neuspešna z Lojztetom., Ljudmilo ali Toninom. Sramota je da med 1,7 mio volilci ne zmore več kot 50 do 60 tisoč glasov. Minimalni prag uspešnosti pa je zagotovo med 10 in 15% volilcev od 1.7 mio, kar pomeni med 170 in 250 tisoč volilcev. Vse kar je že destletje je lew privatna interesna skupina peterice ali sedmerice na borni plači v DZ, brez vpliva, vegetiranje !.
    Zaradi lastnega obstoja Nsi upoprablja pogubno strategijo za stranko in volivce, zanima jih zgolj, lastni osebni interes. To čutijo volivci in ne volijo Nsi ! Enako kot kmečko prebivalstvo zaradi skorumpiranosti že dolgo ne voli SLS, ker ni zaupanja ne v Nsi ne v SLS vodje!

  2. Ali Jansina koalicija sprememb ali koalicija statusa quo, je v rokah NSi-ja. Sedaj se bo ta stranka dokončno pokazala v stvarni luči.

    Ali je to res reformna ali zgolj privilegijev željna stranka, bo kmalu jasno.

    • Mislim, da ne bo ali……ali. Najprej se bodo dogovarjali z SDS in ko ne bo uspeha, kajti zlobni škrat ne bo dovolil nobeni levi stranki koalicije z SDS, bodo z veseljem vstopili v levo koalicijo in služili za fasado, da ima Slovenija “levosredinsko” in ne skrajno levo vlado.

        • Upam, da tega N.si ne bo storila. Bila bi v mnogo sibkejsem polozaju proti vsem levicarjem kot nekoc SKD in potem SLS v Drnovskovih vladah. To bi bilo skrajno slabo za demokraticni blok in za N.Si samo.

      • Če bo nastala leva koalicija sem skoraj prepričan, da stranke NSi ne bo zraven.
        Poleg NSi je samo še stranka SDS, ki ju lahko uvrščamo med dobro organizirane stranke. SMC, LMŠ, ZAB so pozerske stranke, ki svoje “programe” (poudarek na narekovajih) prilagajajo trenutni situaciji. Tako je npr. Šarec še februarja zagotavljal, da bo prva stvar, ki jo bo naredil, da bo odstranil ograjo na meji, sedaj “prisega”, da bo poostril mejno kontrolo. Kot da ne bi bilo vprašanje migracij že nekaj časa temeljno in najbolj važno vprašanje države. Če se to ne bo razrešilo je vsako pogovarjanje o razvoju države brez smisla. Samo v treh dneh junija so prestregli 94 ilegalcev.
        NSi je premajhna stranka in kot taka nima kaj iskati v druščini levih pozerjev.

        • ” so prestregli 94 ilegalcev”

          Kaj ni “smo sprejeli 94 ilegalcev” bližje resnici? Sicer se pa strinjam, da NSi ne bo šla v levo koalicijo.

  3. Spet SDS psi bevskači udrihajo po drugih strankah in potem se čudijo, če nihče noče v koalicijo z njimi. Vsaj sedaj, ko Janez išče partnerje, utihnite!

    • AlFe,
      ali ne bi raje kultivirano in argumentirano ovrgli trditev, s kakršnimi se ne strinjate ter sokomentatorje opozorili na pomanjkanje olike v njihovih komentarjih, namesto da jih zmerjate s psmi bevskači?

      Če vas neolikanost vznemirja pri drugih, bi morali predvsem pri sebi paziti, da se kulturno in omikano izražate 😉

      Poskusite najprej sami, boste videli, kako lepa beseda lepo mesto najde 😁

      Pa vendarle moram razbliniti vaše iluzije – ne glede na stopnjo kulture našega izražanja, tukajšnji komentatorji ne bomo imel velikega vpliva na sestavljanje vlade 😆

  4. Odličen prispevek, najbolj tehtna in realna analiza volilnega izida in njegovih posledic, ki sem jo doslej prebral v slovenskih medijih.

  5. Še nekaj je zanimivo v zvezi s cerkvenim pošiljanjem na volitve. V Bibliji piše in katoliška cerkev uči naslednje: »Vsak naj se podreja oblastem, ki so nad njim. Ni je namreč oblasti, ki ne bi bila od boga. In te, ki so, so postavljene od boga.« Če je po cerkvenem nauku vsaka oblast od boga, zakaj potem poziv na volitve? Saj bo »oblast«, ki bo izvoljena, od cerkvenega boga. Pa naj si bo to leva, desna ali mešana – bo od cerkvenega boga. In zakaj potem »križarska vojna« proti levici? In še posebno proti komunizmu, če je bila komunistična oblast od katoliškega boga?

    Če bo oblast prevzela leva koalicija, bo to od katoliškega boga. Se bo cerkev tej koaliciji uprla? Ves čas jo namreč kritizira ali celo demonizira. »Kdor se torej upira oblasti, se upira redu, ki ga je določil bog. Tisti, ki se upirajo, si bodo nakopali obsodbo,« piše v Bibliji in tako uči tudi katoliška cerkev. Ali si ne bo katoliška cerkev v Sloveniji nakopala sodbe, če se bo uprla levi koaliciji, dani od cerkvenega boga? Ali bo ta sodba odhod upornih klerikov ali laikov v večni pekel? Torej, izobčenje. V večno trpljenje.

    • Ta je pa bosa: kdo je pa videl “križarsko vojno” leta 1945, proti komunizmu v Jugoslaviji ali med osamosvojitvijo in po njej. Kdo je bil vedno podrejena in trpeča stranka in je to še sedaj, komunist ali “križarji”? Najbrž se komunistom ne sme nihče upirati ali pa vsaj malo pobrcati!

    • koltur v stilu lažnive kače ponarejaš Biblijo-najprej preberi celo ne pa,da citiraš iz konteksta vzete drobce.Naša levica je del internacionalne kače ,ki je sebe postavila na mesto Boga-mimogrede besedi Bog in Cerkev se pišeta z veliko začetnico. Tej se Božji človek in Kristusov učenec ne sme ukloniti in se pokloniti temu maliku- niti za ceno mučeništva ne. Tisoče Slovenskih mučencev je to izpričalo pred drugo svet.vojno,med njo in po njej. Še to:Slovenski mučenci imajo veliko moč in prosijo ne le za Cerkev,temveč za vso Slovenijo in ves svet! Kači pa je že davno strta glava-čeprav še opleta z repom.

    • Krščanstvo je organizirana večna opozicija, ki vladarjem nastavlja ogledalo. Zato je čisto normalno, da škofje ostanejo brez glave. Začel je Janez Krstnik, nadaljevali pa so mnogi škofi mučenci!

  6. Cisto brez kapitalizma in trga celo v jugokomunizmu ni slo. Ni nujno, da imamo izrazito liberalen kapitalizem, da imamo kapitalizem. Osebno sem za vec svobode podjetnistvu in privatiziranje, ne pa nujno za zelo nizke davke. Eko-socialno- trzno gospodarstvo. Se vecje primankljaje sam vidim v demokraticni politicni higieni, pri vzgoji, eticni in nazorski normalizaciji zavesti vecine in zlasti pri delovanju vladavine prava.

  7. Ob dejstvu, da je Levica v Ljubljani najmocnejsa stranka na zadnjih volitvah, me je pa kar sram, da sem Ljubljancan. So bolj radikalni od nemske Die Linke. V Nemciji noce nihce z njimi v koalicijo. V Sloveniji pa za t.i. sredino in za socialdemokrate ni problem sodelovanje z Levico, ampak z najvecjo slovensko predstavnico EPP. Kako bolna politicna atmosfera je to.

  8. Mar je zmagal socializem? Zmaguje divji kapitalizem, kot poslediza divje privatizacije, ki jo je izvedla politična levica, desnica pa ji je le sledila, čeprav je kapital dobila levica- to je direktorji lojalni levici.
    Mencinger je oče tajkunizacije
    Če bi leta 1990 v Sloveniji v celoti sprejeli takratni Mencingerjev privatizacijski predlog, bi prek notranjih odkupov podjetij (beri menedžerskih odkupov) že v prvih letih tranzicije doživeli rusko tajkunsko zgodbo. Ob sistemskem okolju je bil za brutalno tajkunizacijo Rusije značilen tudi razmah gospodarskega kriminala, ki ga je spremljalo neučinkovito delovanje ustanov pravne države.
    Prav Mencinger je bil tista slovenska “družbena avtoriteta”, ki je v tranziciji javno spodbujal sporno privatizacijo. Za Gospodarski vestnik je leta 1996 izjavil: “Če bi bil sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletje ali več, bi najbrž tudi sam poskušal oškodovati družbeno premoženje.” (GV, 41/1996)
    V Financah sem v številnih člankih (glej denimo Pahorjevi prodajalci pod mizo 3/2009) objavil tudi podatke, da so bili v letih 2006 in 2007, ko je Janševa koalicija najbolj intenzivno prodajala paradržavno premoženje, prodani lastniški deleži Kada in Soda v približno 200 podjetjih, medtem ko je bilo v letih 1995-2005 prodanih kar okoli 2.400 lastniških deležev Kada in Soda v podjetjih. Ali z besedo: okoli desetkrat več!
    Z idejo o notranjih odkupih podjetij in javnim podpiranjem sporne privatizacije je Jože Mencinger že v začetku tranzicije postal resnični oče slovenske tajkunizacije.
    Stanislav Kovač, ekonomist.
    https://www.finance.si/246044/Public-enemy-Jo%C5%BEe-Mencinger-je-o%C4%8De-slovenske-tajkunizacije

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite