Kakšna je katoliška spolna morala na življenjski način?

17
Predstavitev knjige Razstrupiti eros, foto: Tatjana Splichal.
Predstavitev knjige Razstrupiti eros, foto: Tatjana Splichal.

Friedrich Nietzsche je v svojem delu “Onkraj dobrega in zlega” obtožil krščanstvo, da je dalo erosu piti strup, zaradi česar eros še ni umrl, se je pa izpridil, degradiral v greh. Nietzschejeva izjava je dala Martinu Lintnerju navdih za naslov knjige Razstrupiti eros, ki je del širšega ‘pastoralnega projekta za katoliško spolno moralo na življenjski način’. Po mnenju profesorja moralne teologije je bila spolnost od začetka krščanstva pogosto označena za greh, kar je potrebno preseči.

Martin M. Lintner se je rodil leta 1972 v Bolzanu na Južnem Tirolskem. Leta 1993 je vstopil v red servitov. Od leta 2009 je profesor moralne teologije na Visoki šoli za filozofijo in teologijo v Briksnu in od leta 2013 predsednik Evropskega združenja za katoliško teologijo.

Biblični pogled na spolnost se povezuje s stvarjenjem in je tako nekaj dobrega, a ne vedno, pravi Lintner. V srednjem veku se je napetost med cerkvenim naukom in vsakdanjim življenjem začela izražati v literaturi in mistiki. Številna pričakovanja glede prenove katoliške pastoralne morale so se vezale na II. vatikanski koncil, sledila pa so tudi številna razočaranja. Koncil je vendarle prinesel spremembo v gledanju na spolnost, ki ni več prvenstveno namenjena rodnosti, marveč je medsebojna podaritev zakoncev enako pomemben namen spolne intime. Spolnost je več kot le nagonskost, je nekaj intimno človeškega. Koncil zakona tudi ne razume kot pogodbo, kot nekaj pravnega, ampak kot zavezo, nekaj osebnega. Zakon je bil v preteklosti razumljen kot pravna pogodba, ki se uresniči s spolnostjo, ki je tako dolžnost (‘žena je morala možu storiti dolžnost’). Lintner opozarja, da zato Cerkev spolnega nasilja v zakonu ni nikoli problematizirala.

Knjiga, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi, želi odgovoriti na potrebe današnjega človeka in se podaja na pot od pravnega gledanja na personalno gledanje na človekovo spolnost.

Knjigo Razstrupiti eros je mogoče naročiti na Časniku.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


17 KOMENTARJI

  1. Tu se postavlja temeljna dilema, ali smo kristjani grešniki? Ali nas morala lahko obvaruje greha in lahko živimo brez greha, kot svetniki? Brez odgovora na to vprašanje je vse to samo lepo govorjenje.
    Pri čemer pa je celo zakonska spolnost grešna. Vsaj tako to jaz razumem. Sicer krst ne bi bil več potreben, ker otroci ne bi bili obremenjeni z izvirnim grehom staršev.

    • Brez greha … saj smo samo ljudje in ne Bogovi! Lepo prosim! Človek je vendar grešno bitje, menda samo Sveta Marija ni bila grešna.

      Izvirni greh nima veze s spolnostjo … no ja posredno na kub jo seveda lahko izpeljete. Poenostavljeno: izvirni greh se nanaša na človekovo lastnost, da nosi možnost pretrganja veze z Bogom.

      Zakonska spolnost grešna??? Ojoj! Berimo:

      Zdaj pa k vprašanjem iz vašega pisma. Za človeka je dobro, da se ženske ne dotika. Ker pa obstaja nevarnost nečistovanja, naj ima vsak svojo ženo in vsaka naj ima svojega moža. Mož naj ženi izpolni dolžnost, prav tako tudi žena možu. Žena nima oblasti nad svojim telesom, marveč mož, enako pa tudi mož nima oblasti nad svojim telesom, marveč žena. Ne odtegujta se drug drugemu, razen morda za nekaj časa, in sicer sporazumno, da se bosta lahko posvetila molitvi. Potem pa bodita spet skupaj, da vaju zaradi vajinega pomanjkljivega samoobvladovanja ne bi skušal satan. To pravim iz prizanesljivosti, ni pa ukaz.
      (1 Kor 7, 1-6)

  2. Čudno ti to razumeš, Zdravko.

    Sicer pa: ja, katoliška spolna morala je zastarela, več kot očitno je, da so jo pisali: a) moški, b) ljudje z neko oblastjo in c) ljudje zavezani celibatu.

    Nasprotno je spolnost od Boga dana za oba spola, kakršno koli njeno povezovanje z oblastnimi igrami ali voljo po oblastni kontroli soljudi ( svojih podrejenih?) je očitno sporna in v nekrščanskem duhu in končno, kaj naj imajo navadni ljudje, verniki, opravit z nekim skrajno omejevalnim disciplinarnim internim pristopom, ki si ga je kleriški stan v katolištvu ( a ne v pravoslavju in protestantizmu) sam določil in ga togo in trmasto vzdržuje, čeprav mu očitno povzroča vse večje probleme.

    Papež Montini, Pavel VI, je bil sicer izrazit razumnik in moder človek, a na področju spolne morale, namesto da bi naredil premike v duhu koncila,sodobnosti in večje tolerance, je ustanavljal neke komisije, ki so Cerkev samo še bolj povlekli v detajlno in dogmatsko reguliranje nekega področja, kjer bi bilo mnogo bolje, če bi se Cerkev držala bolj nazaj. Zakaj se pravoslavne in protestantske cerkve ne ukvarjajo recimo s kondomi ( in tudi kontracepcijskimi tabletami) in se topogledno ne smešijo pred svetom, recimo glede preprečevanja AIDSa?

    Naj vendar Cerkev, oziroma celibaterji ( njihova stvar), ki v njej odločajo, že enkrat pustijo privatne spalnice soljudi in to, kar se v njih dogaja, pri miru. Če Cerkev pove to, kar je po zdravi pameti in po evangeljskem duhu bistveno, to je, da je dobro sve, kar prispeva k rasti ljubezni in zvestobe pri paru in k zdravemu družinskemu življenju, je povedala dosti. Je povedala dosti tudi o seksu.

      • Ne v celoti. Če je dober, v približno 99% primerih, ko bi se prenos virusa sicer izvršil. Kar je vendarle odlična učinkovitost. Posebej v okoljih, kjer je ogromen delež prebivalstva okužen in še zdaleč ni denarja za draga zdravila ( ki ne ozdravijo, ampak vzdržujejo znosno stanje). Recimo v delih subsaharske Afrike.

        Najzanesljivejše preprečevanje je spolna vzdržnost in zvestoba neokuženemu partnerju. Ampak dopovej to Afričanom s popolnoma drugimi tovrstnimi navadami. Še v zahodni kulturi ima ta sicer dober nasvet zelo omejen domet.

          • Oh, kaj si mi ti ponudil eno branje, ljuba duša. Prvič tekst v angleščini govori o testiranju kondomov v letu 1988. Od takrat je več kot verjetno, da so kondomi precej boljši in bolj varni.

            Drugič, tekst v angleščini in na drugi strani domnevni povzetek v hrvaščini, sploh ne govorita istih stvari. Se celo ponekod diametralno razhajata. Ameriška študija citirana sicer v nestrokovnem časopisu, ugotavlja recimo, da je bilo okoli 0,6% kondomov neustreznih in luknjastih. To, kar trdijo v hrvaščini in kar ponavljaš ti, da pride do prenosa virusa v 30% spolnih odnosov s kondomom, nikjer nisem zasledil v angleškem tekstu. Žal ( ali na srečo), mislim, da je ta hrvaški ( ali srbski ali bosanski, nisem bil pozoren) tekst manipulacija. Vprašaj neodvisnega strokovnjaka, recimo ginekologa, glede varnosti kondomov pri zanositvi ali prenosu virusa, vsi ti bojo povedali številke krepko čez 95%.

            Jasno, analni odnos ( homoseksualci) je mnogo bolj rizičen od vaginalnega.

          • Zanimivo, nisem vedel, da se je od leta 1988 virus AIDSa povečal na velikost semenčice. Kakšna manipulacija, kajne!

            In poglejte, gospod If, kdo vse manipulira! Gospod Primc se na spletni strani http://24kul.si/112-svetovni-dan-aidsa-oz-zakaj-kondomi-ne-scitijo-pred-epidemijo-hiv ne samo sprašuje:
            “Zakaj kondom ne varuje človeka pred virusom HIV?” temveč celo trdi: “Kondomi so eden od glavnih razlogov za širjenje epidemije HIV!” ter ponuja link na http://www.hli.org/wp-content/uploads/2013/07/PLTP-Condoms.pdf!!!!

            Nikar tega ne berite, ker vas bo zmanipuliral!

  3. Spolni pesimizem je značilen za človeštvo, kadarkoli je prihajalo do prenaseljenosti (relativno glede na način življenja, ne samo v srednjem veku). Trenutno zelo grdo zlorabljamo planet, na katerem živimo, tako da me spolni pesimizem in posledično delanje greha iz spolnosti sploh ne preseneča.

    Me pa prijetno preseneča vaš Martin Lintner.

    • Kaj češ, Južni Tirolec. Ni slučajno, da jih in predvsem njihovo deželo, obožujem.

      Brixen, sedež znamenite škofije, pa je posebej povezan z Bledom, kjer so gospodovali okoli 700 let. Tudi posebej povezan skozi stoletja z ljudmi pustertalskega izvora, ki so živeli na baški strani pod bohinjskimi gorami in nad Soro pod Ratitovcem, iz njih je izšel Ivan Grohar, a so jih po drugi vojni dokončno zatumpfali, pa se komaj kaj o tem ve.

Comments are closed.