Sredi letošnjega januarja so mediji poročali, da je v manjšem ribiškem kraju Cordova na Aljaski zapadlo rekordnih pet (5) metrov snega. Tudi v Sloveniji je pozimi leta 1951 / 1952 za naše razmere zapadlo zelo veliko snega. Snežna odeja je bila tako najdebelejša od začetkov vseh merjenj, ki so jih začeli izvajati sredi 19. stoletja. Med 13. in 15. februarjem 1952 je v Sloveniji snežilo nepretrgoma tri dni. V Ljubljani je zapadlo 146 cm snega, v Bovcu, na Tolminskem 188 cm, v Novem mestu 100 cm, na Kočevskem rogu pa okoli 200 cm. Cesta Novo mesto – Kočevje ni bila prevozna. Tudi drugod po Sloveniji je bil železniški in cestni promet popolnoma ustavljen, zato so bili nekateri popolnoma zasneženi kraji na Tolminskem in Bovškem odrezani od sveta in nekaj dni tudi brez vsake hrane in elektrike. Država je razglasila izredne razmere in splošno mobilizacijo za čiščenje snega. Nastala je tudi ogromna škoda v sadovnjakih in gozdovih, na električnem in telefonskem omrežju in na ostrešjih stanovanjskih hiš.
V prejšnjem stoletju je bila najhujša zima 1928 / 1929, ko je ob temperaturi -30 stopinj zamrznila tudi reka Krka. Januarja leta 1709 je zamrznilo Jadransko morje, zima 1788 / 1789 pa je bila najhujša zima stoletja: že za božič je bilo tako mraz, da so ptice kar med letanjem zmrznile in padale na tla. Veliko divjih živali je poginilo, volkovi so pritiskali v vasi in mesta, domala dva meseca je bila stalna temperatura okoli – 16 stopinj Celzija! Ob tako dolgotrajnih nizkih temperaturah zemlja zmrzne tudi do metra globoko. Pravo nasprotje zimskim razmeram v Sloveniji leta 1952 pa je bila zima 1185 / 1186 v Evropi. Že januarja so cvetela drevesa, v februarju so bila jabolka velikosti lešnika, v začetku avgusta pa je bila trgatev.
Pred tridesetimi leti so znanstveniki napovedovali novo ledeno dobo, ko bi led segal do Sredozemskega morja, sedaj pa nas strašijo z globalnim segrevanjem, ko bo morje zalilo veliko obmorskih prestolnic po Evropi in v Svetu! »Le kam bi dal to znanost, ki se tako hitro spreminja?«
