O tem, kako so v štirih korakih stik z moralnim jazom izgubili na primorski študentski organizaciji in kako ga lahko obudi baletka.
Slovenija bo letos praznovala 20 let demokracije. V normalnih civiliziranih družbah, med katere se sicer štejemo tudi Slovenci, bi to dejstvo jemali z resno mero odgovornosti. Toda v prelepi in sveže očiščeni državi se zdi, da bi državljani naravni klistir nemudoma zamenjali za družbenega.
V upanju, da bo nekoč boljše, vsi upamo na mladi val prerojenih voditeljev. A kaj, ko njihova patološka narcisoidnost in navidezni altruizem že zdaj vzbujata niz dvomov. Napihnjen ego, ki premaga moralo, venomer požre še s tem pogojene žrtve. Nemočnim, kot so, ne preostane drugega, kot da sledijo višjim ciljem svojega navidezno »prebujenega« vodje. Naivno? Popolnoma.
Praksa uči, raja kriči, nič se ne zgodi
V zadnjem času podrobneje spremljam delovanje Študentske organizacije Univerze na Primorskem (ŠOUP), kjer naj bi se kalil del bodočih voditeljev. Kup informacij, ki curljajo z obmorskih krajev, človeka požene v raziskovanje. Tja, onkraj navideznih pravljičnih struktur, ki jo naivnim brucem prodajajo študentski funkcionarji. Slovenska pomlad bi se ob številu PR cvetk, ki sem jih zabeležil, lahko že zdavnaj začela.
Nekaj »neprijetnih« vprašanj sem pred kratkim naslovil tudi na enega od bivših protagonistov primorskega študentskega organiziranja. Odgovoril mi je, da naj vendarle predstavim vse dobre stvari, ki so jih za študente naredili v teh letih. Ergo, tudi Tito je hranil ljudstvo, zato lahko kar pozabimo na tisoče nedolžnih žrtev, ki so padle v času njegovega diktatorskega režima. Na primorski študentski organizaciji sicer ni tako tragično. A v kakšne dimenzije postaviti moralni hazard, ki smo mu priča v obalnem hramu »boja za boljši študentski jutri«, se sprašujem?
Pojdimo po vrsti.
Incestno razmerje z demokracijo ali moralni hazard – prvič
Študentski poslanci na ŠOUP so leta 2005 sprejeli statut, ki mu demokracija ne bi oporekala. Med drugim so se v večini strinjali, da nosilci voljenih in imenovanih funkcij v ŠOUP ne smejo biti člani izvršilnih organov na vseh ravneh političnih strank oziroma njihovih podmladkov. Za nosilce voljenih in imenovanih funkcij v ŠOUP ter za zaposlene in zunanje pogodbene sodelavce so prav tako sprejeli člen o konkurenčni prepovedi. To je pomenilo, da se navedeni izvajalci niso smeli ukvarjati z dejavnostjo, ki je konkurenčna dejavnosti ŠOUP.
Dve leti po sprejetju omenjenega statuta so se študentski poslanci kar preko korespondenčne seje odločili, da bodo demokracijo zasužnjili in incestno zlorabili. Politični incest na organizaciji so legalizirali, prijateljske firme pa nagradili še z odpravo člena o konkurenčni prepovedi. V praksi je to pomenilo, da ŠOUP že slaba tri leta deluje na moralno spornih temeljih.
Ludvik XIV. se obrača v grobu ali moralni hazard – drugič
Težko bi našli funkcionarja, ki bi odbil toliko očitkov, kot jih je v svoji karieri na ŠOUP Sebastjan Kokl. Današnji direktor, še prej dva mandata predsednik, brez slabe vesti ostaja na prestolu. Usodna sprememba statuta in vzpostavitev novega organa – Nadzornega sveta je, na Koklovo srečo, »naključno« sovpadla z njegovo domnevno izgubo statusa študenta konec leta 2007. Kokl o svoji študentski poti noče govoriti, zato nas zaradi vseh naključij toliko bolj prepušča domišljiji. Nadzorni svet je dobil pristojnost imenovanja in razreševanja direktorja, ki za svoje delo študentskega statusa seveda ne potrebuje, zato si je Kokl lahko oddahnil. Njegova kariera na ŠOUP se je podaljšala vsaj do leta 2011. Primerjave s sončnim kraljem Ludvikom XIV. so s strani kritikov postale vse pogostejše.
Politični veljak na študentskem prestolu ali moralni hazard – tretjič
Da se je Koklova de facto pojava dosledno približala nekdanjemu francoskemu kralju, je vnovič poskrbel kar sam. Po lanskoletnem ustoličenju na čelo koprskih Socialnih demokratov (SD), je ŠOUP dobil status nekakšne podružnice lokalne SD, Kokl pa nov režimski pečat. Kljub temu je bil, tako kot venomer doslej, tudi na tovrstne očitke pripravljen. Odgovor, ki mu je lezel iz ust, še preden ga je zavestno izrekel, je bil v naprej znan. Konfliktne povezave z njegovo funkcijo na študentski organizaciji, ki bi zaradi narave svojega financiranja morala biti politično neoporečna, se mu ne zdijo sporne.
Za prijatelje je treba poskrbeti ali moralni hazard – četrtič
Serija očitkov, ki jih večni študentski funkcionar hladno odbija, se nadaljuje pri poslovanju ŠOUP. Do pred kratkim, jo je kot prvi v hierarhiji nadzoroval kar njen poslovni partner Goran Sambt. Slednjemu se to ni zdelo sporno. Sambt je pred kratkim odstopil. A ne zaradi slabe vesti, kot bi lahko predvidevali, krivo je bilo pomanjkanje časa. Naj omenim za Kokla ne preveč pomembno dejstvo, da Sambtovo podjetje Garmond, d.o.o. skrbi za tiskarske in oblikovalske storitve primorske študentske organizacije. Z omenjenim podjetjem se kot sivo eminenco povezuje tudi Kokla, ki to povezavo v svojem stilu zanika.
Baletni šov ali konec moralnega hazarda?
Kako dolgo bo v celotni predstavi še legalizirana incestno skrunjena študentska demokracija, je v precejšnji meri odvisno od najnovejše plesalke in njene moralne integritete. Nova prva nadzornica ŠOUP, Marjetka Kosovac, ki se sicer ukvarja z baletom, bi zaradi vseh zapisanih moralno spornih dejstev morala odplesati svoj ples odgovornosti.
Pustimo ob strani dejstvo, da so vse hobotniške intrige na ŠOUP v okviru statuta legalne. Vsakomur, ki premore nekaj moralne odgovornosti, je jasno, da štrleči moralni delikti kličejo po ukrepanju zgolj in samo že zaradi razsodnosti o jasno vidnem dobrem in zlu.
