Kako v krščanstvu preseči ideološko/religijsko?

67
359
Vladimir Truhlar, foto: Župnija Dravlje.
Vladimir Truhlar, foto: Župnija Dravlje.

Besedilo je nastalo ob pripravi na pogovorni večer o teologu in duhovniku dr. Vladimirju Truhlarju v organizaciji Kulturnega društva Sotočje v Radovljici 17. oktobra 2015.

Vladimir Truhlar v svojem duhovnem teženju

Kako preseči? Že, če dosežemo uvid(spoznanje) o človeškem-skupnostnem v religijah/ideologijah in tako tudi v našem krščanstvu, smo stopili na pot preseganja. Potem bomo lažje vzpostavili pristnejši odnos (vero, zaupanje in ljubezen) do sveta/narave, do človeka/človeških skupnosti in do porekla/vzroka vsega Boga.

Kajti, če ostajamo v ideološko/religijskem, zgolj v njegovih postavkah, ostajamo ena od mnogih religij/ideologij, lahko tudi najboljša med njimi, a nismo naredili tistega bistvenega: dejanskega približanja temu, kar imenujemo Bog. Za tako osveščanje kristjanov se je trudil Vladimir Truhlar.

Bil je občutljiv človek, tako v odnosu do drugih, kot do sebe. To, da je zapustil Slovenijo, ko v domovini, tudi v slovenski Cerkvi, nekako ni bil sprejet, kaže na njegovo osebnostno občutljivost. Kot tudi kaže na njegovo osebnostno občutljivost za druge vse njegovo pisanje. Razumel je, kaj je človekova – vernikova, duhovnikova, lahko rečemo tudi škofova in vseh drugih hierarhov- vezanost (včasih kar ujetost v) na religijsko/ideološke postavke (dogme) religijskega “nauka” in ni silil k nikakršni “razvezanosti”, ki bi prizadejala njihovo osebnostno zastavitev. Pač pa se je trudil za kristjanovo osveščanje lastne pozicije znotraj religijske skupnosti, tudi glede omenjene vezanosti/ujetosti. In kolikor bi kristjan dosegal notranjo osvobojenost in odprtost, ga je seznanjal s tisto problematiko, ki jo je sam videl, oziroma so jo videli drugi, katerim je prisluhnil.

Bil je tudi izjemno delaven in miselno plodovit, kar kažejo njegove knjige, tudi knjigi, ki jih je napisal kot svoj prispevek k posredovanju in razumevanju II. vatikanskega koncila. Želel je da bi duh II. vat. koncila čim bolj prepojil celotno slovensko Cerkev, da ne bi obšel tudi, recimo temu z razumevanjem, preprostega slovenskega kristjana in kristjanko. V knjigi Pokoncilski katoliški etos je v uvodni besedi zapisal: “Po pastoralni konstituciji o Cerkvi v sedanjem svetu, z naslovom Veselje in upanje (gre za enega od 16. odlokov II. vatikanskega koncila –m.o.), »stoji človeštvo danes v novem obdobju svoje zgodovine. V njem globoke in nagle spremembe postopoma zasegajo ves svet…Hitrost zgodovine tako silno raste, da jo posamezniki komaj še morejo dohajati.” Truhlar meni in zapiše: “Pa jo je treba dohajati. Katoličan se mora ves vstaviti v ta razvojni proces, se široko odpreti vsem njegovim zdravim silam, postati v njem ‘res novi človek’. A ta v procesu ne sme le prejemati, ampak mora v njem tudi dajati; biti mora res graditelj novega človeštva. Današnje stanje sveta, pravi pastoralna konstitucija, postavlja zahtevo “po spreobrnjenju mišljenja in ravnanja pri vseh ljudeh.” Treba je konvertirati. Razumljivo je, zapiše Truhlar, da tako močnega in hitrega prehoda ni brez težav, ne pri katoličanih poedincih, ne v katoliški skupnosti kot celoti.

Naj naštejem samo nekaj tem oz. problemov, ki jih je izpostavil: Kontestacija kot evangeljsko pričevanje- tudi duhovnikov in teologov; Površinsko in globinsko gledanje na edinost Cerkve; Kritika sedanje funkcije papeških nuncijev; Demokracija v Cerkvi; Novo umevanje Kristusa; Sodobnik pred “izvirnim grehom”; itn.

Dvajset let po Koncilu je l.1976 v Koledarju Mohorjeve družbe objavil članek Pokoncilska situacija človeka, v katerem je med drugim zapisal:

“Že pred koncilom, takoj po zadnji svetovni vojni, so vsepovsod – v svetu in Cerkvah – začela močneje kliti spoznanja o dostojanstvu človeka, o spoštovanju njegove vesti, o vrednosti njegove svobode, o nujnih in upravičenih razlikah v mislih in teženjih posameznikov, zato o potrebni strpnosti…”

Življenjskim držam in pogledom na svet, na katere smo bili v preteklosti navezani, se težko odpovemo. Novo zahteva resnobno iskanje, miselne in nravne napore. Veliko lagodneje je, zapreti se v stari svet in se tako naporom umakniti.

V tem primeru bi bila v igri neka vrsta infantilnosti, ko se varno počutimo le v starih ureditvah sveta in “duha” in se ob tem celo domišljamo, da smo “načelni, da imamo hrbtenico, da ostajamo na liniji” in podobno. Življenje namreč teče naprej, prinaša novo in nobena ideologija/religija, in tudi naše krščanstvo spada sem, ki bi ravnalo tako, namreč, da bi “več ali manj brezkompromisno zavračala novo” – in v novem je vedno tudi pozitivno – ne bi mogla slediti življenju in ga, kar je bistveno, sooblikovati in sospreminjati. Čas bi jo pustil v preteklosti, kot je čas pustil v preteklosti npr. komunizem, to v določenem zgodovinskem času aktualno politično ideologijo.

Tudi v polju našega verovanja, to je v oblikovanju naše zavesti o svetu, človeku in Bogu, je čas prinesel, lahko bi rekli, da jih je priklical Duh, nove poglede, spoznanja in odnose, ki jih danes načelno sprejemamo kot “uveljavljanje človekove svobode v verovanju”. Temu je tudi II.Vat. koncil posvetil posebno Izjavo o verski svobodi, oz. o spoštovanju človekove osebnosti. V tej Izjavi najdemo globoke uvide glede bistvenega odnosa, na katerem je zgrajena naša krščanska skupnost.

Če že govorimo o Truhlarju, se moramo poglobiti v misli, ki nam jih je posredoval. Videti je, da nekateri gledajo na Truhlarja tudi drugače: v določenem smislu kritično, da ne rečem negativno, nekatere njegove misli doživljajo kot zmotne. Zato je potreben nekak “dialog” z njegovimi razmišljanji, v katerem bi konkretizirali, jasno izpostavili, naše poglede na Truhlarjevo izpostavitev problematike “poglobitve našega krščanstva”. Le na ta način smo v dialogu in ostajamo skupnost.

67 KOMENTARJI

  1. Kako v krščanstvu preseči ideološko/religijsko?

    Enostavno! Imeti Jezusa za vzor. Pri tem zna biti “nekak dialog z njegovimi razmišljanji, v katerem bi konkretizirali, jasno izpostavili, naše poglede na Truhlarjevo izpostavitev problematike poglobitve našega krščanstva” izguba časa. Naj bo Jezus naš učitelj!

    • Ampak ravno ta stavek ni dovolj: koliko klerikov in oblastnikov je svoja zla dejanja opravičevala s tem, “da smo mi tisti, ki resnično sledimo Jezusu, oni drugi pa so krivoverci”?
      Mislim,da ravno v tej luknje (vprašanju ) Hudič znotraj Cerkve doseže največje uspehe?

      • Hej! Pa ravno ta stavek je več kot dovolj! Tisti, ki sledi Jezusu, ne bo drugih ljudi označeval za kriveverce, temveč le za ljudi trdega in nepravičnega srca.

        Razumete gospod Pavel? Je pa res, da na tem svetu biva Satan. Do konca sveta.

  2. Sodobni človek kritično presoja Cerkev. In prav je tako, če je kritika realna in človek dobronameren do Cerkve.

    Imamo dolžnost poglabljati globino odnosa z Bogom. Svobodo biti kritični do stranpoti, infantilnosti, ležernosti, plitkosti, ideoloških akcij, sterilnosti, praznih navad, praznoverja, malikovanja, častihlepnosti, bojev za oblast, ljubosumnemu varovanju fevdov, birokratizaciji cerkve,..

    Brščič je briljantno argumentiral ostro kritiko Rdečega papeža, ki je v večini pogledov meni zelo simpatičen in dober, samo ko se spušča na polje gospodarstva pa je absolutno prekratek. Ima neumne svetovalce, pa tudi zdrava pamet bi morala pri intelektualcu vsaj toliko odprta, da sooči različna, nasprotna mnenja in ju razlikuje, presoja. Pa tudi zgodovina zadnjih 100 oz. 200 let veliko pove radovednemu, iščočemu…

    Vsak človek si sam izbira svoje svetovalce. Vsak je sam odgovoren ali posluša prigovarjanja Hudega duha, ali vzgibe Dobrega. Osnova razlikovanja vzgibov po sv. IGNACIJU.

    To je najboljši Brščičev članek do sedaj:
    http://www.reporter.si/komentar/bernard-brščič-rdeči-papež/55901

    • Pavel,prispevek a.jovana govori o V.Truhlarju in njegovem žal malouspešnem trudu za ozaveščanje Slovenskih kristjanov,ki jih je spodbujal k preseganju njihovih omejenih in zmotnih predsodkov. Vi pa tule hvalite Brščiča in njegov nepravični napad na sedanjega papeža,ki pa si v resnici podobno kot Truhlar prizadeva za spoštovanje vseh,tudi drugače mislečih svobodnih ljudi. Strinjam se z alfejem-dovolj je slediti Kristusu. Ali tudi Njemu očitate,da se ne spozna na gospodarstvo,ker npr.meče trgovce iz templja ali pa meni,da dober gospodar prinaša iz svojega tako staro kot novo?

      • “njegov nepravični napad”
        ================================
        Je možna konkretizacija? V smislu:
        Brščič: “Glavna ost Frančiškovih diatrib je usmerjena proti revščini, ki naj bi bila posledica tržne družbe.”
        Vi, gospod Baubau pa navedite, kako in kje je papež Frančišek navedel, da je revščina posledica pohlepa, posledica ljudi s kamnitim srcem. Sicer to trdim jaz, vam pa ne bo težko poiskati, kje papež podobno misli.

        Sicer smo na istem, smo kot Brščič.

      • Baubau,

        Ne. Kristusu ničesar ne očitam.

        Trgovce je vrgel iz templja. Je Trgovce v njihovem delu obsodil kot komunisti? Danes vemo, da so trgovci zelo koristni, saj zmanjšujejo ceno dobrin.

        Raven zaradi primerjave Truhlarja in Frančiška sem dodal link Brščiča.

        “… V.Truhlarju in njegovem žal malouspešnem trudu za ozaveščanje Slovenskih kristjanov,ki jih je spodbujal k preseganju njihovih omejenih in zmotnih predsodkov.”

        Ste lahko tu bolj natančni prosim:
        1.katerih predsodkov
        2.mislite, da papež nima predsodkov
        3. mislite, da BB ne osvešča kristjanov.

        Beseda osveščanje mi gre tako na živce, ker jo množično uporabljajo družboslovci. Oni so odlično plačani za edino delo ozavescanja.

        • Očitno se nismo dovolj natančno brali…jaz govorim o ozaveščanju, to je o klicanju v zavest,k zavedanju prave resnice o stvareh,o sebi in o drugih-menim namreč,da si za resnico in Resnico prizadevata tako V.T.kot sedanji papež.Truhlar je že dolgo pred drugimi videl trdosrčno slepoto mnogih farizejsko pravovernih ter njihovo nepravično obsojanje drugačnsti bližnjih in prav zato ni bil dobro sprejet. Tudi sedanji papež je zato,ker se zavzema za resnično spoštovanje vseh,predvsem malih,ubogih in tudi vseh drugačnih od nas, žal deležen mnogih nasprotovanj.Predsodki pa so prav naše neupravične sodbe o soljudeh-papež sam npr. pravi,da jim noče biti sodnik…

          • Eh, gospod Baubau! En sam citat papeža, kaj je vzrok revščini, bi odpihnil oznako rdeči papež. Poiščite ga, nalepite in zaprite usta tako Pavlu kot Brščiču.

          • O, jaz pa mislim, da sva se.

            Kako lahko rečete, da imajo drugi predsodke (kateri drugi in katere predsodke), Truhlar pa nima predsodkov ampak ima samo čisto, pristno vero (to se meni zdi, da malikujete Truhlarja).

            Fino mi je, da se pogovarjamo o vsebini, dejanjih Truhlarja, papeža – ne pa da posegamo tistega, ki prinese sporočilo (to so komunistične metode).

    • “Po Frančišku tržno gospodarstvo ubija, povzroča neenakost, revščino, onesnaženje, segrevanje ozračja, vojne in menda botruje celo islamskemu terorizmu”
      ———-
      Iz Brščičevega članka v Reporterju sem nalepila gornji stavek, čeprav njegov članek kar kliče po komentiranju.
      Avtor mu očita intelektualno uboštvo oz. kar zanikrnost argumentacije.
      Kdo se ne bi strinjal s papeževo trditvijo? Kot razumem, tržno gospodarstvo ubija ker vlada svetu preko vlad posameznih držav, ki si jih je podredilo.
      Vlade niso več v službi človeka kar naj bi bile, ampak podlegajo pritlehnim ciljem pohlepa.

      • Gospa Amelie je napisala: “Vlade niso več v službi človeka kar naj bi bile, ampak podlegajo pritlehnim ciljem pohlepa.” Tu pa jaz ne bi naredil pike, temveč vejico in bi nadaljeval s točnejšim opisom: združba bankirjev, politikov in korporacij. Poteka namreč 4. svetovna vojna, ko korporacije jemljejo ljudem državo, kakršno opisuje gospa Amelie. Vojna poteka v glavnem brez strelnega orožja, v glavnem se uporablja masovno pranje možganov.

      • Brščič fair ugotavlja, da daje papež o tržnem gospodarstvu negativne, krivične, socialistične nalepke. Pravi (ugiba) , da je na področju ekonomije papež zgolj agnostik (noče vedeti, spoznati dejstev).

        Amelie, trg je mehanizem. Ni morala. Danes morajo komunisti vrniti 45 milijard: 42 so vzeli pufov +3 za obresti. Da je 42+3=45 so vedeli že prej, ampak sedaj niso oni krivi ampak hudoben kapitalizem. Vidiš tu sodobne rdeče mainstream tercialke kako moralizirajo in kako psihopatsko manipulirajo množice z etiko.?

        Trg sva tudi midva, ker prodajava svoje delo in hkrati kupujeva dobrine. Kako trg vpliva na vlade.

        Močni igralci na trgu in ne trg skušajo vplivati na politiko, da sprejema zakone v njihov prid, v monopol. Ravno zato birokrati in politiki nimajo kaj regulirati trga, ker potem s pomočjo korupcije Država dela za dobrobit korporacij, monopoliste, F21… Ne samo da delavci podpiramo monopol, oligarhijo, temveč tudi podpiramo stotisoče uradnikov, katerih vrhnji del je tako skorumpiran.

        • Pavel, države nimamo zato da bi služila korporacijam, pač pa da bi služila njenim državljanom, vsaj tako je bilo menda prvotno zamišljeno. Sedaj pa se je prelevila v nekaj čisto drugega, mi pa smo ostali kot “ribe na suhem” … a zaradi tega naj bi sedaj prosti trg kar sam od sebe rešil probleme tega sveta ?

          • Prvotni namen države je povečati ljudem blagostanje. Namen korporacije pa je dobiček. In ko korparacija zaseže državo, država več ne skrbi za blagostanje ljudi. Se spomnite neke ptičje gripe? Kdo je imel dobiček? Je pa ptičja gripa neka izjema, nekaj je pricurljalo v javnost pa se je vse razvedelo in pri tem …. TUDI OSTALO. Nobenega iskanja odgovornega, nobenih krivcev. Kaj pa je še vse skrito, pa lahko zvemo, ko se korporacije spopadejo, sledite kaj izpuhu Made in Germany?

          • Amelie, se popolnoma strinjam s teboj.

            Država naj skrbi za notranji red (policija, sodstvo) in zaščito pred zunanjimi agresorji.Trg sam uredi ravnovesje, če je večina državljanov dovolj pametna in etična, da zna hitro ugotoviti monopolista in ga ekstra nadzorovati.

            Zaupati to nalogo odvisnih birokratom in politikom, ki so v osnovi odvisni, nesvobodni, je biti tako naiven kot dati svoje piščance varovati lisjaku. Namreč birokrate in politike korporacije, oligarhija z lahkoto podkupi in ustrahuje.

            Več je birokratov = več je korupcije =več je socializma. Socializem ni nič drugega kot perverzna, pokvarjena oblika svobodnega trga. Namesto vladavine prava je monstrum pravne države z milijardami zakonov, pravilnikov, aneksov (ki ustavijo svobodnega človeka in mala podjetja. Ne ustavijo pa korporacij, monopolistov in oligarhov). Namesto pluralizma ver je državna socialistična religija, ki je fotokopija državnega katolicizma iz 17.stl. z drugimi simboli.

          • Ne, Alfe.

            Prvotni namen države ni, da ljudem poveča blagostanje. Tako socialist dojemajo državo: ” Država, daj mi blaginjo, denar, službo, penzijo, zastonj zdravstvo in zastonj šolstvo. To so moje pravice.”

            Prvotni namen države je samo pomoč pri vzdrževanju reda (šerif, policija) in pravno varstvo, držanja pogodb (sodnik), branjenje mej (vojska).

            Zadnjih 200 let pa so vedno večje socialistične želje, da Država postane Varuška infantilnih državljanov.

          • Eden od bistvenih nasvetov Družbenega nauka Cerkve je subsidiarnost. To pomeni, da se problemi rešujejo na tisti ravni, kjer nastanejo. In če se ne morejo rešiti na tej ravni, šele potem naj se vmešajo višje ravni. Konkretno:
            Zdravko rabi sredstva za preživetje, zato mora delati, da si jih zasluži. Če ne zna delati, naj ga skupnost nauči. Če me mora, naj mu skupnost pomaga. Če pa noče delati, naj bo pa lačen.

            Če pa so državo ugrabili diktatorji ali pa korporacije, se pa zadeva bistveno spremeni. BISTVENO.

            Se sedaj mogoče že razumeva? Mogoče celo strinjava?

          • Še nekaj iz Svetega pisma:

            V potu svojega obraza boš jedel kruh, dokler se ne povrneš v zemljo, kajti iz nje si bil vzet. Zares, prah si in v prah se povrneš.«
            (1 Mz 3,19)

            Kajti ko smo bili pri vas, smo vam dali tole navodilo: kdor noče delati, naj tudi ne jé.
            (2 Tes 3,10)

          • Pavel …”Trg sam uredi ravnovesje, če je večina državljanov dovolj pametna in etična, da zna hitro ugotoviti monopolista in ga ekstra nadzorovati”
            ———-
            Najbrž imaš v mislih idealne razmere, vemo pa da je realnost drugačna, a ne ?

          • Pavel ..”Zaupati to nalogo odvisnih birokratom in politikom, ki so v osnovi odvisni, nesvobodni, je biti tako naiven kot dati svoje piščance varovati lisjaku”
            ————-
            Da država zagotavlja državljanom storitve javnega pomena so potrebni tudi birokrati in s tem ni nič narobe.
            Najbrž imaš v mislih domače razmere, ko so birokrati pripadni eni politični opciji in s tem vzdržujejo monopol. Samo to je druga zgodba, ki se navezuje prav posebej na našo specifiko, ko menda edini izmed bivših držav totalitarnega sistema nismo bili sposobni izstopit iz njega.

          • Pavel, si morda prebral tudi drugi del odgovora g. Alfeta …

            ..”Če pa so državo ugrabili diktatorji ali pa korporacije, se pa zadeva bistveno spremeni. BISTVENO”.

            ???

          • Pavel … “Prvotni namen države ni, da ljudem poveča blagostanje. Tako socialist dojemajo državo: ” Država, daj mi blaginjo, denar, službo, penzijo, zastonj zdravstvo in zastonj šolstvo. To so moje pravice.”
            —————
            Je pa da jim omogoči blagostanje. Vzpostavi pogoje za delo, za zaslužek in kolikor toliko spodobno življenje, a ne ?

      • Amelie:
        #“Po Frančišku tržno gospodarstvo ubija, povzroča neenakost, revščino, onesnaženje, segrevanje ozračja, vojne in menda botruje celo islamskemu terorizmu”#
        ———-
        “Iz Brščičevega članka v Reporterju sem nalepila gornji stavek, čeprav njegov članek kar kliče po komentiranju.
        Avtor mu očita intelektualno uboštvo oz. kar zanikrnost argumentacije.”
        ————______

        Čeprav BB ni katoličan, pa je katoliški veri naklonjen. V bistvu iz svojega poznavanja politične ekonomije in filozofije ocenjuje besede in dejanja papeža samo na področju gospodarstva.

        Žogica je sedaj na strani katoliških intelektualcev, ki morajo argumentirano zavreči ali potrditi BB je ve teze. Vsako zmerjanje, sovraštvo messengerja in jokanje nad “žalitvami” oz. špilanje žrtve (kar smo vajeni, da je maksimalni domet pameti “desnih” politikov) pokaže samo na infantilnost in impotenco katoliških intelektualcev.

        • “Žogica je sedaj na strani katoliških intelektualcev, ki morajo argumentirano zavreči ali potrditi BB je ve teze”

          No, lahko bi pa tudi BB navedel link, vir ali podobno, kjer je papež Frančišek to rekel. Saj ban gre vsem za resnico, kajne? Saj se ne bomo šli skrivalnice, kajne?

          Ker jaz ne mislim iskati ne potrditve ne ovreči izjave, bom čakam.

          • Se strinjam. Bi mu pisal ali ga poklic, če bi ga bolj osebno poznal, pa sem bil samo na parih libertarec srečanjih pred leti z njim.

            Mamo pa tu ogromno vojakov SDS, pa naj se oni potrudijo in ga prosijo.

      • Tržno gospodarstvo – ali prosti trg nikakor ni – to, kar praviš – če vlade podlegajo lobijem.

    • Še dodajam …
      Brščič “Trg je zgolj mehanizem, in to najboljši možni mehanizem, za reševanje ekonomskega problema družbe¨
      ——
      Ampak, od vlade naj bi bil reguliran … dogaja pa se da so vlade od njega.

      • Narobe razmišljaš: sem ti v prejšnjem postu sporočil zakaj je tvoje razmišljanje okuženo s socializmom.

        • Ta mehanizem sam po sebi ne rešuje okoljskih problemov, s katerimi smo v zadnjem času še posebej soočeni.
          Toliko ob očitku o okuženosti.

  3. Ne vem, če je to tako težko. Čeprav ima vera doktrino, formo, zato še ni ideologija. Ideologija ne pozna antitez. Te so nepojmljive. Za krščanstvo pa so ena od temeljnih značilnosti, brez katerih ne bi bilo krščanstva, ne bi bilo vere.

    • No, saj ravno to marsikomu od kristjanov ni jasno. Zato pa pride do napacnega razumevanja vere, ki se je predolgo paslo v ideoloskih okvirjih. Tudi ni cudno, da zaradi tega pride do odpada od vere.

      • Truhlarjevo delo jaz trenutno razumem, da je iskal pristno vero, izkustvo odnosa z Bogom, mistiko, tradicijo. In zavračal balast ideologije in religije (momenti moči, oblasti, zlorab, manipulacij) , ki je vero prekrila.

    • Zdravko,
      O kakšnih antitezah in tezah krščanstva govoriš? Komu sporočaš, ker jaz te ne razumem glede tega kar si napisal. V glavo ti pa ne vidim kot žena, ki ves čas s tabo živi.

      Teza in antiteza: mar ni to dialektični materializem, filozofska podlaga socializma?

      Baubau (tole je bližje originalnem članku) da se ne boš samo zgražali, te prosim za konstruktiven, proaktiven pristop: ali lahko razločaš spodnje pomene.
      Večkrat sem že na forumu Časnika vprašal kje je razlika med:
      1.osebno izkušnjo Boga
      2.duhovnostjo
      3.vero
      4.zaupanjem
      5.religijo
      6.ideologijo
      7. radikalizmom
      8.fanatizmom
      9. Fundamentalizmon

      • Zdravko je z antitezo verjetno mislil antinomijo (protislovje), npr. v dogmah. Tega cloveski, racionalni jezik ni sposoben nositi. Zato pa potrbujemo misticni jezik, ki nima nic skupnega z dialektiko ali materializmom.

        • Mi lahko prosim tole razložiš?

          Zadnjič mi je nek prijatelj in filozof razlagal, da so dogme vse stvar ideologije, ki jo oblast uporablja za vodenje ljudi. Da nimajo zveze z osebno vero.

          Vsak človek spoznava vero in skrivnosti in Boga (Absolutno) kolikor zmore. Religije so ljudi prisilile in zavajale, da so na zunaj enotni, edini: MI-oni. Bog sprejema vsakega človeka v tem koliko globoko Boga dojema posamezni človek. To bi morala potem tudi skupnost vernikov sprejeti vsakega.
          Potem se zgodi velika shizofrenija : v Cerkvi recimo pri maši 1.000 ljudi izpoveduje apostolsko vero. Intimno, ko so na smrt bolni, pa ne verjame 80% ne v vstajenje Jezusa, ne v Marijino vnebovzetje, ne v to, da “je Jezus pravi Bog in pravi človek”, ne v to, da je SP “Božja beseda” , ne v nobeno drugo dogmo.

          • Saj ravno v tem je fora. Jezik kot nosilec vedenja o Absolutnem ni sposoben izjavljati popolne resnice o Absolutnem. Zato pa je potrebna vera in ne razum. Dogma je skrajna tocka, ki jo se lahko opisemo z razumom in ni cudno, da je za “clovesko”, meseno, racionalno pamet nesmiselna, saj opisuje nekaj kar predhaja racinalnost. Zato je opisovanje dogme iz socioloskega gledisca lahko logicno le kot sredstvo omoci v odnosih med druzbenimi krogi/razredi.

          • Saj ravno v tem je fora. Jezik kot nosilec vedenja o Absolutnem ni sposoben izjavljati popolne resnice o Absolutnem. Zato pa je potrebna vera in ne razum. Dogma je skrajna tocka, ki jo se lahko opisemo z razumom in ni cudno, da je za “clovesko”, meseno, racionalno pamet nesmiselna, saj opisuje nekaj kar predhaja racinalnost. Zato je opisovanje dogme iz socioloskega gledisca lahko logicno le kot sredstvo moči v odnosih med druzbenimi krogi/razredi.

      • Dialektično je, ni pa materializem. Dialektiko si ni izmislil Marx.
        Mislim pa na Kristusove antiteze.
        V odgovor vsakomur, ki ima vero in Cerkev za ideologijo.

        • Marksisti in že prej Hegel so nabijali samo dialektiko, mar ne? Toliko se spomnim iz STM, ki mi je šel strašno na živce, dobil sem prvi cvek ravno pri STM v gimnaziji in iz zadostne se nisem prebil. Moji sošolci, sinovi pomembnih komunistov in sedanji znani “managerji” in “odvetniki” so v njem plavali kot ribe v vodi in zbirali petice. Takrat sem jim bil fovš, danes jih pomilujem.

          Kdo je začel z dialektiko? Sokrat? Heraklit? Konfucij? Sun Tse?

          • Šest jih je, npr. ljubite svoje sovražnike, je ena od njih. Gre za očitno nelogičnost, ki je ni moč preseči drugače kakor v veri. In še druge, npr. že kdor se jezi na brata se je pregrešil zoper zapoved “ne ubijaj”. Pa o prešuštvu in poželenju “že kdor pogleda žensko je že z njo prešuštvoval v srcu”, in tako naprej. To so Kristusove antiteze. Če bi kaj takega kdo rad vključil v svojo človeško ideologijo, filozofijo, bi se mu smejali.

          • A to je tisti Jezusov stavek:
            ” Kdor svojemu bratu reče bedak”, greši zoper Boga in bo vržen v pekel… na pamet se ne spomnim.

          • Vi AlFe pa prav dobro ne veste o čem govorim, a vas to ne ovira pri kritiziranju in omalovaževanju.

          • Gospod Zdravko,
            ste še niste navadi, da zelo različno gledava na svet? Če bi se še znali kulturno pogovarjati, bi bili vsaj zame izredno zanimiv sogovornik.

    • ojej, večjega psevdo intelekutalnega bullshita pa že dolgo nisem prebral.

      povedal nisi absolutno čisto ničesar.
      (sliši se kot nekaj, kar se fdvjevcu zdi globoko po litru/dveh vina)
      če pa tudi trezen misliš da si, potem moraš zraven dodati še svoj lastni slovarček pojmov, kajti besede kot so ideologija, antiteza, religija, vera, doktrina, forma, imajo druge splošo sprejete pomene, kot jim jih ti pripisuješ (oz. jih uporabljaš)

      • Po svoje je tvoje sporočilo enako Zdravkovemu. Oba se delata pametna. Nikoli se nič ne sprašujete sprašujeta(ker se imata za popolneža).

        Pa dokaži, da si boljši in skušaj kaj konstruktivno razložiti? Ali se spraševati?

          • A res tako zgleda, a je to tvoja projekcija sebe na mene?

            Jaz te tudi pohvalim, če kaj dobrega napišeš. Od kod ti to, da si mi ti zlo. Včasih si zoprn, včasih navijač, včasih zelo nadut. A velikokrat zelo dobro kaj napišeš.

            Jaz poznam številne svoje napake, grehe in zlo, ter nemoč. Veliko sprašujem, čeprav bom kmalu pol stoletja star. Zato ker vem, da premalo vem. Sem pa zelo kritičen do lažnih avtoritet, napihnjencev, gospodovalcev, malikovalcev, barab.

          • V resnici ti je vseeno, zato ne vem zakaj sprašuješ.
            Zakaj pravim, da ti je vseeno: ker sicer ne bi vprašal ali je to moja projekcija.
            Morda je, ne moreš pa ti po tem povpraševati, še manj pa ti jaz lahko dokažem, da ni.
            Torej, tako zgleda.
            Če pa ti v svojem defetizmu potrebuješ, da bi bila to moja projekcija, pa lahko izsiliš tudi takšen odgovor.
            Tako zgleda, ker v tvojih kritikah kot jih imenuješ izpadejo vsi. Celoten svet. Vse je zlo. V čemer imaš sicer prav, bibilično prav. Zato ti ni mogoče sploh ugovarjati.

          • Ni mi vseeno za drugega: moji grehi so pesimističnost(črnogledost), tesnoba, včasih sem aroganten, včasih brezobziren, včasih nesramen, včasih len, včasih imam premalo reda, včasih podzavestno bežim iz odnosa (to vem, ker mi bližnji povejo, in jim verjamem, ker jih cenim).

        • Definicija ideologije je “sistem idej, izražen v raznih oblikah družbene zavesti”
          Torej – religije so po definiciji ideologije. (ideologije pa niso slabe same po sebi.)

          Od kje ideja, da se ideologij ne da predstavljati tudi z retoričnimi figurami antiteze?

          In od kje ideja, da je ima to kakršnekoli resnične posledice.
          In ideja, da brez njih (tvojih šestih naštetih) ne bi bilo krščanstva je zelo za lase privlečena. (da ne rečem smešna) .. Če jih torej zbrišemo iz biblije – Jezus ni več božji sin? Sveti duh ni oplodil Marije? Jezus ni trpel in vstal od mrtvih? In – Jezus sam s svojim zgledom ni učil kako “krščansko živeti”- ni počel dobrih del (in, če želite, čudežev) . In, za vas pomojem najpomembnejše – ni več vašega boga???
          Neverjetno trhla je potem vaša vera, če takorekoč temelji na par retoričnih figurah – v knjigi, ki je literarno delo, polno raznoraznih retoričnih figur in je pogosto v logičnem nasprotju sama s sabo.

          Skratka – ostajam pri tem, da je zgornja “ideja” prazna, temelji na napačnih postavkah in deluje kot prisilno združevanje pomenov, ki nimajo skupaj kaj iskati.
          Se pa lahko bere kot dadaistična poezija.

          • Prvi del si kvalitetno napisal, potem pa si preklopil v arogantni cinizem izničevanja kristjanov v čemer, se mi zdi, da prav uživaš.

            Po mojem je temeljna resnica kristjana, da je bil Kristus dober in Bogu zvest človek,ki je vstal od mrtvih. Kdor ne verjame v vstajenje Kristusa, pravi sv. Pavel, je prazna in žalosti polna njegova vera.

          • Tule bi pa res težko prišel skozi brez cinizma – če pa Zdravko zgoraj pravi, da je teh par antitez en izmed temeljev, brez katerih ne bi bilo ne krščanstva ne vere – in sem pač napisal tistih par, ki so, po mojem videnju, vseeno velikoveliko bolj temeljnih. In mislim, da jih tudi ostali verniki tako jemljejo/te?


            Kot pravijo, vera je osebna stvar in vem, da je teh par stvari za vas zelo pomembnih. (najbrž pa mi ni treba razlagati, da v večino teh jaz ne verjamem. verjamem pa, da je bil Jezus dober človek in nam je lahko pogosto vsem za vzgled)

          • religije so po definiciji ideologije.
            =============
            Mislim, da fali že tudi v prvem delu. To si je bržkone umislil, ker jaz še nisem slišal, da bi bilo temu tako.

  4. Kako v krščanstvu preseči ideološko/religijsko?
    mogoče za začetek tako kot je storil sam papež, ko so ga vprašali ali je komunist… rekel je naj že nehamo predalčkat ljudi…

    • Predalčkati?
      Kaj pa presojati njihova dejanja in besede?

      “… polno lažnih prerokov boste imeli.. ”
      “.. po njih delih jih boste spoznali…”

      ” nepopolno spoznavamo… “

      • Predalčkanje sem jaz drugače razumel. Je predalčkanje, kam kdo sodi v smislu recimo barve kože ali podobno in je borba med dobrim in zlim.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite