Kako so nam oprali možgane

62

casopisiRad imam časopise. V časopisu človek novic ne gleda skozi 4, 5, 7, 13 palčno okence. Stran spodobnega dnevnika ima – povedano računalniško – diagonalo vsaj 40 palcev in ločljivost vsaj 8K. Listanje je še bolj gladko kot na iPadu in se zatika samo na ozkih sedežih v letalu.

Uživam vsakič, ko me na kakem letališču pričaka izbira svetovnih dnevnikov. Ne zaradi vonja po tiskarski barvi in privlačni otipljivosti papirja. Uživam zaradi kulturnega šoka. Zaradi drugačne klime. Samo kratka ura poleta loči od naslovnic tipa “Križanje Grčije” do naslovnic tipa “Keinen Cent mehr”.

Izbral sem tri članke, ki so mi na nekem prestopanju padli v oči. Objavljeni so v “osrednjih” medijih, ne v kakšnem tedniku z roba kioska, branosti in političnega prostora.

Migranti proti beguncem

Na naslovnicah domačih časopisov prevladujejo srce parajoče zgodbe ljudi, ki jim Evropa pomaga preko Sredozemlja. Pri nas jim sočutno pravijo begunci.

migrantV tujem tisku jim večinoma pravijo migranti. Kar tudi so. Tuj časopis analizira, kako so migranti dober posel za podjetnike, ki jih vozijo preko Sahare. Analiza transportnih poti, zaslužkov … Junak zgodbe ni “begunec” ampak trafikant z ljudmi. V petih letih da je zaslužil dovolj za hišo s petimi spalnicami, je lastnik trgovine, kupuje nove Toyote, da bo razširil posel, po katerem je vedno več povpraševanja. “Revnim pomagamo v kraje, kjer je več priložnosti”, pravi.

Nizozemci ne marajo nacistov

nizozemci in nacistiCelo rubrike “na današnji dan” niso take, kot smo jih vajeni. Nizozemci leta 1940 niso marali nacistov. Vsaj tako je New York Times poročal pred 75 leti. Pisalo so, da “flegmatični Nizozemci” “vedo bolje kot da bi se aktivno upirali nemški okupaciji”. So pa pokazali “odločno grozilen odnos” do članov lokalnih nacističnih organizacij.

In verjetno takega odnosa nihče ni razumel kot kolaboracijo in ga kaznoval z atentatom. Nizozemska je med 2. svetovno vojno izgubila 2.4% prebivalstva, od tega je bila polovica Judov. Slovenija je imela vsaj za 6.5% žrtev. In tudi nismo marali nacistov, ampak nekomu to ni bilo dovolj.

Očeta mu je ubil sistem

oce in sinTako piše sin ubitega v Auschwitzu, ko komentira proces proti 94-letnemu računovodji tistega taborišča, ki se je te dni končal v Nemčiji z obsodbo uradnika. “Ubil ga je genocidni sistem, v katerem je Groening zavestno sodeloval. Da so ga poslali v zapor, je usluga človeštvu, da se take stvari ne bi ponavljale”.

V Jugoslaviji nikogar niso poslali v zapor in stvari so se ponavljale; v Srebrenici npr. Sistem da je imel same dobre namene, samo nekaj posamičnih ekscesov da se je zgodilo. Nobene obsodbe sistema ni bilo, nobenega glasu ni, da je tisoče Slovencev pomoril sistem.

Nekaj tednov kasneje na nacionalni TV vidiš profesorja z univerze, ki razlaga, da se je cela Evropa nekoč zanimala za ta sistem, ki da je bil najbolj napreden.

Najbolj belo pranje

Če boste na jasen zimski dan fotografirali zasneženo pokrajino, bodo barve na sliki vlekle v modro. Natančneje povedano, površine snega, ki so v senci, bodo na sliki modre barve. Ko smo bili tam, se nam je tisti sneg zdel bel. Vse okrog nas je bilo belo.

Možgani znajo izbrati, kaj je nevtralno, fotoaparat pa to dela boljše ali slabše. Nekateri programi za popravljanje fotografij omogočajo naknadno popravljanje kaj je brezbarvno. Profesionalnim kameram pred snamanjem nastavijo belino tako, da posnamejo bel list papirja. Naša čutila rada relativizirajo. Kaj šele razum. Belino naši možgani nastavijo na tisto, za kar smo se naučili, da je belo. Fotoaparat pa ne. Izmeri barvo in to je to.

snegNekaj podobnega se zgodi, če se iz svežine podeželja vrnemo v zakajeno mesto. Nekje na robu ljubljanske kotline zasmrdi, zaduhamo dim. Najkasneje naslednje jutro smradu ni več. Pa ne zato, ker bi zapihal veter. Telo se je prilagodilo. Zakajenost je nova normalnost. Zakajenost je bel, nevtralen vonj.

In bela, nevtralna, brezbarvna je slika sveta, ki nam jo rišejo mediji. Ja, nekateri razumsko ocenjujemo, da stvari niso brezbarvne. Ampak intuitivno, nezavedno pa vsoto kakofonije glasov v javnosti sprejemamo za belo, oz. sivo, oz. brezbarvno. Kot je rekel Branko Senegačnik, aklimatiziramo se.

Podobno, kot se je zdel siv sneg v tisti senci, pa ni bil siv ampak je bil dejansko moder, ker se od njega odbija modra barva neba in ne bela sončna svetloba. Podobno, kot smradu mestnega dima ne vonjamo več.

Sprva žalitev inteligence, sčasoma njen opis

Tupatam berem tudi kolumniste osrednjih, torej menda normalnih – v smislu besede norma, pravilo – slovenskih časopisov. To so mediji, katerih mešanica določa, kaj je brez barve, kaj je brez vonja.

Prva reakcija na enega od prispevkov je bila, pa koga ima pisec vendarle za norca. S prepadom med dejstvi in spinom žali inteligenco svojih bralcev. In vendar je časopis popularen, ima veliko bralcev, med njimi so tudi pametni ljudje.

Sklep: ko dovolj dolgo, sistematično, množično in vplivno žališ inteligenco ljudi, tega čez nekaj časa ne dojemajo več kot žalitev, ampak jih je izpostavljenost tako definirani belini spustilo na nivo, ki naredi žalitev za opravičljivo. Niso dovolj razgledani, da bi opazili, da je na tisti sliki bela sončna svetloba, snega pa pač moder. Ne opazijo več da je zrak zatohel.

Kako so nam oprali možgane

Za naslov tega prispevka sem si sposodil naslov Dežulovićevega komentarja “Kako so nam oprali možgane”. Se mi zdi kar primeren. Celo tisti, ki si iskreno želijo, da bi oprali na belo, se včasih ne zavedajo, da bela ni vedno bela. Da se bela samo zdi, glede na vse ostalo. V resnici pa je modra. Oz. rdeča.

Zato, ko ta prostor zapustiš, zaboli, zaskeli, drugače je. Nevtralno je nekaj drugega. Ravno se človek dobro navadi, pa zaboli spet ob povratku.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.

 

62 KOMENTARJI

  1. Dobro se je zavedati, da smo v tem rdečem kotlu, kjer komunisti počasi kuhajo žabe, vsi prepojeni z rdečo, bolj ali manj.
    Hote ali nehote. Tudi velika volja ne pomaga. Morda najbolj pomaga zdrava, humorna distanca do sebe. Najmanj pa bitke “naši” vs. “vaši”.

  2. Aktualen prispevek avtorja.

    Oprali so nam možgane, da ne znamo več logično razmišljati in poiskati vzroke negativnih posledic ter ukrepe, ki bi te posledice odpravile.

  3. Vse lepo in prav, vendar je gospod Turk zopet pozabil dodati SDS in njihovo pisanje, seveda ne direkt o vsakodnevnih napadih na NSi in sedaj že par dni, napad na duhovnike.
    Prav bolani so že na umu, da bivši partijci in udbaši danes ” lovijo ” udbaše iz duhovniških vrst. To ni nič drugega kot razdor. Saj vsi vemo kater duhovnik je sodeloval, in se ga pač ignorira.
    Upam da se Cerkev počasi distancira od SDS in tudi od ostalih strank. Saj ni nobena vredna niti počnga groša!

      • Gospod Turk, za mene ste izjemno cenjen človek. Da pa ne vidite napad vaših strankarskih kolegov na duhovnike in NSi pa tudi ni prav. Saj strankarski kolegi niso samo parlamentarci, je tako? Vse to pa se dogaja na twiterju.

        • Morda mi lahko pomagate s kakšno povezavo. Nišne medije spremljam površno, razgrajačem z desne ne sledim, leve imam pa na tiho ali, v skrajni sili, blokirane. Tvite na temo “bilo kuda udba svuda”, jemljem z rezervo.

          Je pa nekaj res: bivše tajne službe predstavljajo najbolj zanesljiva prijateljska omrežja v nekdanjih socialističnih državah.

    • Robert,ali želiš biti bolj božji od Boga,tudi izgubljena ovčica je bila na neki način
      konvertit in potem,ko jo je Kristus našel in ji pokazal pravo pot,jo je imel najraje!
      V mojem zapisu poišči svoje mesto,isto priporočam tudi Pavlu,za katerega ne vem
      in verjetno tudi sam ne ve kam sodi!

  4. Libertarec: Sin: “Mami, ko bom odrasel bom postal socialist.” Mama: “Odloči se za eno, sin. Ne moreš biti oboje.”

    Robert, tebe je slišat kot da si ljubosumen na SDS. Malo več argumentacije in brez pogromaštva tam, kjer ni umestno.

    • Zakaj ne? To je pa komunistično! Spreobrnjenci so praviloma najgloblji verniki. Vsi si želimo spreobrnjence. Tudi v politiki. Drudo pa je, če so svetohlinci in kače. Ampak tem ne rečemo konvertiti.

    • Jaz pa jih za razliko od tebe Robert,nadvse spoštujem,kajti za resnično spreobrnitev-ali bolje spreobračanje- sta potrebna ogromen in nenehen napor in pogum za iskanje ter priznanje resnice.

      • Se strinjam, da so sprobrnjenci zelo kvalitetni. Preroki in Jezus nenehno vernike spodbujajo k spreobračanju. Samo farizeji se ne spreminjajo.

        Za komuniste jaz dvomim, da se je kdo spreobrnil. Nikogar ne poznam osebno. Morda so se odpovedali ubijanju, laganju in kraji. Toda ostali so levosučni.

        Kar pri številnih “spreobrnjencih” znotraj Demosa bode, je način razmišljanja, način obnašanja, komunistične metode iskanja izdajalcev in diskreditacije. Obnašanja in dela pokažejo, da spreobrnjenja ni, kvečjemu so Mao uniforme zamenjali za barvne preobleke.

        Problem pa je za razvoj desnice, da ti maoisti na desnici kot birokrati trdo držijo monopolnega fevde in da je večina volivcev že zdavnaj izgubila upanje v spremembe s strani politikov, ker imajo osebne izkušnje komunističnih monopolnih fevdov in negativne selekcije iz svoje službe. Naduti monopolni politiki vedno za svoje poraze krivijo volivce.

        • Berem knjigo Milesa, ki našteva vrednote in obnašanja dobrih podjetnikov in podjetij. Velika stopnja različnih idej, kritik, prepirov,ki se na koncu konstruktivno razrešijo.

          Obratno komunist, ki ne prenaša kritike, tekmecev, sodelovanja, ustvarjanja.

          Komunist, birokrat, mafijec, fevdalec absolutno ne prenašajo kritike, drugačne poti razmišljanja, dialoga, prepira, tekme in tekmecev. Oni gospodujejo. Vse je kot oni hočejo. Odrinejo misleče in kritične daleč ven iz svojega kroga, privabijo s populizem in manipulacijo (igranje žrtve) na tisoče aktivistov, navijačev, nemislečih, ubogajočih, lokalnih,…

        • Bravo Pavel, o teh spreobrnjencih govorim.
          Bi pa še dodal, da če bi se vsaj vsak kater hodi k maši odpovedal kupovanju in branju dela, dnevnika, mladine, večera in primorskih novic, bi začeli tudi tisti mediji malo drugače gledali na svet.
          Poglejmo samo odličen začetek Planet tv z Danes poročili, čim je notri prišla falanga z perovičem na čelu, je izgubila blišč in kolikor tolikor normalno poročanje.

          • oh,veliko nas je,ki smo se že davno odpovedali naročanju in kupovanju naših sprevrženih in mafijskih medijev,pa to ne zaleže,kajti le ti ne živijo od trga oz. naočnikov,temveč od prisilnih donacij in mecenov,katerih “darove”pa v končni fazi vseeno poplačamo okradeni in drugače misleči državljani.

          • To pa niso spreobrnjenci Robert, ampak hinavske podlasice.
            In res, popadljivost do drugačnega mišljenja je res komunistična lastnost.
            In to so mnogi obdržali, tudi taki, ki se gredo demokrate, danes.

          • Ja. Mnogi so ta obnašanja kopirali iz ležerno ga vladanja (gospodovanja) komunistov ali avstro ogrskih birokratov. Značilno je tudi za večino slovenskih kmetov (vrtičkarji, fevdalcev). Mafija pa je tako ali tako fevdalna in protikapitalistična struktura gospodovanja in izkoriščanja ljudi. Komunisti so mafijci in teroristi.

            V Sloveniji je bilo malo podjetnikov, meščanov. Za podjetništvo potrebujemo dialog, ustvarjanje.

          • Tudi za demokracijo in odpravo komunizma potrebujemo učinkovite podjetnike in managerje.iz “desnih” strank bi poleg članov komunistične stranke morali pospraviti FDVjevcev in tiste, ki že 25 let vegetacijo v politiki ter birokratek (ljudi, ki so na državnih seskih). Bojim se, da bi “desnico” zdesetkali, a bi končno postala podjetna, ustvarjalna in učinkovita desna politika.

          • Misliš, ostala bi samo desetina. To je zdevedesetkanje. 🙂
            Pavel, tvoje jeze nihče ne preživi. No, morda 1/10. 🙂

          • Robert,kje si našel v pavlovem tekstu spreobrnjence?Ljudje
            o katerih Pavel piše in jih primerja s komunisti,pač niso spreobrnjenci.Opisani ljudje živijo in delujejo po svojem prepričanju,ki je primerno njihovemu stanu in prepričanju in
            to že od nekdaj!Birokrati sploh ne spadajo mednje,kajti birokrati so orodje oblasti in delajo po diktatu!Opažam,da se z besedo fevdalci Pavel zelo rad ukvarja.še malo poznega srednjega veka za vsak slučaj,kajti tja se vračamo z veliko hitrostjo!Danes se take ljudi imenuje veleposestniki,ki pa ni nujno,da se jih vse po vrsti okarektizira kot škodljiv element družbe in njeno ureditev,povsod so slabi in dobri ljudje!
            Sedaj pa še tole Robert,v tvojem hvalospevu Pavlu in njegovemu pisanju,bi pridal nekaj pripomb.Vsak pameten kristjan,ki hodi k sv.maši prebira vse časopise,kajti le tako lahko oceni,stanje duha drugače mislečih,tistih,posebno
            tistih,ki jim je krščanstvo in cerkev največi problem in
            leglo vsega zla v dolini šentflorjanski,menda nismo več
            v časih,ko je Hren zažigal knjige.ali pač!Vendar smo v načelu
            kristjani dobri ljudje,seveda so tudi izjeme!Kaj bi storil
            Robert,če bi se župnik v tvoji fari pisal Janša in bi mu bilo
            ime Janez,ali bi hodil k maši v sosednjo faro!
            Človek trdnega značaja in poštenih misli,ne bi zmogel spraviti
            skupaj toliko umazanih obtožb in šikaniranja,kot to zmorejo
            njegovi naravni sovražniki in ljudje,ki ga ne vem iz kakšnih razlogov biološko ne prenenašajo in vidijo v njemu vzrok
            za vse,kar se zgodi in se dogaja v posvetnem življenju,kar jim ni po godu!Vsak človek nosi v sebi tudi slabosti,vendar naj z z njimi razčisti sam s seboj,ne pa da hujska vso okolico in širi prav tisto kar pisarijo v medijih,ki jih urejajo in pišejo
            podpisniki peticije 571!
            Kako bi se odzval Robert,če bi nekdo poizvedoval na policiji,kakšne smrti je umrl tvoj otrok,ki v tistem trenutku radoživo skaklja na domačem travniku in ga ljubeča mati nežno
            opazuje in se hkrati skupaj z njim veseli in tudi to ni bilo dovolj
            malemu so naprtili celo to,da se ga loteva downow sindrom!
            To je samo ena izmed grenkuh kapljic,ki jih Janši vsak dan
            servirajo ljudje,ki prisegajo na svoje poštenje in odkritosrčnost ter naklonjenost krščanskim vrednotam,že vrsto let!

            Z vsem dolžnim spoštovanjem Tolmun1 !

  5. Pranje možganov je seveda bila ne le zaželena, ampak kar zaukazana “kvaliteta” njihovega totalitarnega sistema. Od približevanja resnici je bila vedno pomembnejša pravoverna tendenca. Tako so zdresirali tiste, ki naj javno mnenje ustvarijo in postopno tudi večinski del javnega mnenja samega. In iz te paradigme se očitno Slovenija še ni izvila, kakorkoli jalova in destruktivna bila …

    Po tem principu delujejo večinsko mediji, po tem principu delujejo v veliki meri celo tisti, ki jim bi profesionalna etika narekovala diametralno drug pristop. Recimo pravosodje. Proces Patria je samo eden od primerov, kako naj se absolutno ne v demokraciji izvajalo pooblastil 3. veje oblasti, a se jih. V isti sklop spada, kako je bila slovenska stran pri arbritraži ujeta pri škanadaloznem izpadu, a dobršen del Slovencev vsebine problema sploh ne želi razumeti in ga raje projecira na hrvaško stran.

    Ena od posledic problema je ta, da najsi gre Sloveniji pod levimi vladami še tako slabo, enostavno so zdresirani v svojih glavah, da kljub temu priložnosti ne bi dali desnici. Korakajo levo, levo in samo levo, pa četudi si s tem pljuvajo v lastno skledo. Četudi se samo vrtijo v krogu, medtem gre pa karavana ( recimo višegrajska skupina) mimo in daleč dalje…

    Tragično nezavedanje problema v lastnih glavah, približno tako, kot piše Žiga Turk. Saj ne nujno, da bi 3. opisani primeri 100% in absolutno veljali, kot jih vrednoti konkreten zahodni tisk. A bistveno, da stvari ostajajo odprte za sproščeno pluralno vrednotenje, ne pa apriori zatolčene od marksistično-leninistične paradigme in tega sistematičnega posiljevanja, ki so ga iz nje izpeljali njihovi duhovni in materialni dediči.

  6. Če velja, da se človeški možgani prilagodijo na spremembe, tako da jih ne zaznajo več, potem ni moč ubežati pranju možgan, kar deluje nekako zastrašujoče.
    No G.K.Chesterton nas spomni na golobjo resnico, na dejanski vzrok naše norosti:
    “A madman is not someone who has lost his reason but someone who has lost everything but his reason”

    Vzrok je v izgubi morale, v dušenju vesti, ki pa se v človeku ni koli ne prilagodita plavanju s tokom. Kot bi rekel Chesterton: S tokom palca samo truplo. Ne gre za to, da so možgani oprani, gre za izgubo vesti, posledično morale,..

    • Dodal bi, da otopelost zaradi pranja možganov, nujno vodi v obup, za katerim pa nujno pride izguba vesti, posledično morale…
      Pranje možganov je zato kar zastrašujoče, kot ugotavljaš.

      • Človekov razum je instrument s katerim izražamo svojo notranjost in je zato podrejen in voden iz človekove notranjosti. Oprani možgani so posledica oprane notranjosti, ki pa se za razliko od razuma nikoli ne more prilagoditi svoji ničnosti, lahko pred njo beži, jo negira.
        Kje je človek izgubil bitko s samim seboj, verjetno tiči v dejstvu, da je zanjo potrebna bitka. Kot bi rekel C.K.C: ““I say that a man must be certain of his morality for the simple reason that he has to suffer for it.”

        • Škoda oporekat. Kaj je prej, kura ali jajce?
          Kar tu želimo reči, je da z nasilnostjo do razuma “izgubiš” tudi svojo notranjost. Treba je preživeti in meso zmaguje, je stara modrost. Duhovnost ni primarna in z njo tudi morala ni primarna.

          • Zdravko
            Ne gre za dilemo kura ali jajce. Odnos med razumom ni človekovo notranjostjo je bolj podoben donosu korenin in rastline, ki jo vidimo. Zdrave in vitalne korenine imajo nad seboj zdravo rastlino. Razum sicer hrani našo notranjost, a glavna hrana naše notranjosti je zgled, ki se začne v družini in nadaljuje v družbi. Razum to samo opismeni, razloži.

          • Če misliš mene, si sicer repliko prostorsko malo nerodno umestil. Po moje se motiš. Ateizem je razumska usmerjenost. Ali je ateist brez morale, je pa lahko res, lahko pa ne. Jože Pučnik je recimo bil zelo moralen človek. avtor kategoričnega imperativa Kant ni bil tradicionalni vernik itditd.

          • Nisem mislil tebe, ampak: če je Pučnik bil ateist kako se potem reče tustim, ki niso krščeni, ki nikoli niso videli verouka ali maše, in ki jim je cerkev le “kulturni spomenik”. Torej tisti, ki niso ateisti po lastni izbiri.

          • Taki “ateisti”, ki so ateisti iz politične korektnosti… ali pa samo ne hodijo več k maši, ne mislim na te.
            Ateist, ki mu je morala vzgajana brez razumske podlage, prej ali slej ostane brez morale, zgolj s postavo in politično korektnostjo. Če ima srečo, sicer je čisto v riti.

          • Pod razumsko podlago mislim na poznavanje Kristusa. Probaj vzgajat v morali brez Kristusa?! A se sploh da?

        • Ne bi se strinjal, da totalitarni opciji ni tarča razum in razumnost, ampak da igra le na razgradnjo individualne vesti. Najprej mislim, da je oboje povezano. Tudi mislim, da je razumnost, skupaj z resnicoljubnostjo, radovednostjo itd. celo primarna tarča.

          George Orwell v protitolitarnem romanu 1984 kot verjetno najmočnejše sporočilo izpostavi spoznanje: ” Svoboda pomeni svobodo reči, da je dva in dva štiri. Vse drugo sledi iz tega”.

          Torej gre, vsaj po Orwellu, v prvi vrsti za napad na resnico, objektivno, empirično preverljivo, na radovednost in razumnost. In na razmišljanje s svojo glavo.

          Dušenje vesti je drugi del zgodbe. Pri čemer demokratični del levice tradicionalno celo bolj igra na vest ( ali sočutje, socialno empatijo) kot politični kredo od demokratične desnice. Slednja, če ne gre za populiste ali nacionaliste, se praviloma dokazuje bolj s hladno-razumskimi argumenti.

  7. Odličen članek. Zlasti zadnji del, žalitev inteligence. To postane nevzdržno, zlasti tujcem. Nam je normalno, da na odločbi za parkiranje piše, da si prakiral na “vseh nedovoljenih površinah”. Tujcu kaj takega ne moreš razložit.

  8. Da se ob tako tehtnem članku lahko pojavi toliko čudaških komentarjev, je očitno slovenska posebnost.

    Recimo neki gospod, ki nenehno išče komuniste na desnici in pričakuje, da se mu bodo javili in potem skesano odšli na smetišče zgodovine, je ugotovil, da ta njegov model reševanja slovenske družbe nekako ne deluje. Njegov portparol, oboževalec bojda z desne ogrožene NSi, ravno tako občuti, da se tej prečiščeni partiji, kjer še Tonin kdaj obišče ljubljansko stolnico, s komunizmom menda okuženi tudi nočejo umikati, tako da nikakor, kljub demokratičnim volitvam in tudi ko niso imeli nikogar zaprtega, ni mogla in ne more nastati svobodna Slovenija pod vodstvim NSi, kot bi si jo iskreno želeli politiki te stranke. To so resnično hudo žalostne stvari. Tema dvema komentatorjema je seveda zaradi globine njunih doživljanj absolutno brezpredmetno razlagati karkoli. Z obema tudi vsaj nekoliko sočustvujem.

  9. Mimogrede, Slovenija največja kršiteljica človekovih pravic v Evropi. (relativno, na prebivalca).
    Toliko o pranju možganov in posledicah.

  10. Pri slovenskih medijih imam občutek, kot da prispevke pišejo ljudje, ki so najeti za doseganje kvote znakov. Takšnim se anglosaškem in nemškem okolju reče teksterji. V glavnem gre že nič kolikokrat prežvečene vsebine.
    Slovenske medije berem zgolj površno, lagal bi, če bi rekel, da jih ne berem. Preberem naslov in nekaj vrstic, potem se mi v glavi avtomatično odvije film, kakšna vsebina sledi.
    Redno in z veseljem pa berem tuje medije, predvsem nemške, saj mi je nemščina drugi materni jezik. To je res popolnoma drug svet. Ne znam si predstavljati, da bi bil ujetnik zgolj enega, to je slovenskega jezika. V tem oziru se mi zdi slovenski jezik zgolj dober kot pogovorno sredstvo, za kaj več pa niti ne. In niti ne berem toliko političnega dela, kakor vse ostalo. In v tem se takoj opazi, kako močnejši so tuji mediji, koliko več resursov, tako finančnih, kakor tudi človeških imajo na voljo. Ob vikendih je ogromno zgodovine, splošne znanosti, in kulturno-socialnega dogajanja na voljo. Vse v nulo rešeširano in na dokaj visokem jezikovnem nivoju polno splošnega znanja in asociacij na evropsko književnost. Te navezave na evropsko književnost praktično v slovenskem žurnalizmu ni opaziti, kot da je slovenščina nastala šele včeraj in da jo prej ni bilo. In ta intelektualna luknja slovenščino poriva še bolj nazaj kot že je.
    Vsebinsko je slovenski žurnalizem eno veliko krpanje lukenj. Razen politike in gospodarstva (v narekovaju, saj se vse skoncentrira več ali manj na cinično obravnavanje takšnih in drugačnih afer) ni pravih vsebin, ki bi zapolnile slovenski žurnalizem. Po mojem to ni težava zgolj pomanjkanja splošnega znanja in domišljije, temveč tudi resursov. En FAZ ali Spiegel imajo za določeno področje po več novinarjev, za vikend celo dežurne, na njihovem spletnem časopisu vsakih nekaj minut izide nov članek ali prispevek. Vsi večji imajo tudi online spremljanje twittov in komentarjev ob morebitnem pomembnejšem dogajanju. Čudim se, da kak naš častnik ni niti toliko kadrovsko in jezikovno močan, da bi enostavno prevzel to online dogajanje s tem, da bi zgolj prevedli. Pa se jim očitno še tega ne da početi.
    Rad spremljan twitter, domači predvsem. In tu moram priznati, ko sem začel spremljati dogajanje na twitterju, se je moj odnos do lastne desnice povsem spremenil. Toliko cinizma, razkrivanja lastne nemoči zaradi nezmožnosti spremeniti karkoli, deloma tudi sovraštva, kratkovidnosti, človeka nekako prav zamaje in ne ravno v pozitivno smer. Cinizem ni način, ki bi privlačil množice. In s takšnim ciničnim pristopom desnica oz. samo imenovani predstavniki desnice nimajo nobenih šans.
    V JJ ne verjamem več, ker ga vse njegove cinične izjave delajo enostavno neverodostojnega. In takih je kar nekaj, v ciniznu pa prednjači libertarec in še marsikdo drug. Tudi g. turk ni imun na cinizem. Ampak cinizem ni rešitev in ne bo spremenil naše države in naše politike na bolje.
    Očitno velja spoznanje, da sta si hlapec in gospodar v vsem različna, razen v cinizmu, zato ga slovenci tako radi gojimo. Malo razmislite o tem g. Turk.

    • Jemlje kritiko in nasvet na znanje. Morda se bom kdaj spomnil in upošteval. Moji izgovori so naslednji:

      1) Cinizem in sarkazem sta orodji, ki omogočata, da oseba, ki se noče spustiti na nivo, ki ga ima debata, vseeno kar reče o zadevi in se ob tem ne počuti bedaka.

      2) Od bralca zahtevata nekaj več premisleka, kar ne more škodovati. Nekateri seveda ne premislijo ali tega niso sposobni in me potem nasadijo kot Maja Snučič v ponedeljek.

      3) Sarkastičen tvit v 140 znakov stlači dve vsebini. Tisto kar piše in tisto, kar si pisec misli. Zato je sarkazem za tviter zelo učinkovita oblika.

  11. Moj pravi komentar ob tem odličnem članku pa bi lahko bil tole. Totalitarizem, v katerem sem živel, je gotovo poškodoval tudi mene. Toda, kaj naj zdaj? Vsekakor apeliram na poštene ljudi, da začnejo razločevati med tistimi, ki vztrajajo, da so šli skozi totalitarizem nepoškodovani in se danes trkajo po prsih kot kakšen zgornji Pavel. Tem ne gre verjeti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega, čeprav najverjetneje niso bili kakšni resni sodelavci režima! Drugi del s(m)o ljudje, ki nam je bolj ali manj uspelo ohraniti neko poštenost, ne tajimo pa svojih slabosti, ki jih je režim izkoristil tako ali drugače. Prepričan sem, da ne nosimo nikakršne krivde, ker krivec je v resnici režim s funkcionarsko, od začetka do komolcev krvavo elito, kasneje pa s preverjenimi osebami na odločevalnih pozicijah, ki so se imele najmanj za nadljudi. Kaj pa je drugega avantgarda kot to? Gre pa pravzaprav za to, da so obsojanja vredni tisti ljudje, ki so zavestno preko režima kršili človekove pravice in temeljne svoboščine. Ti bi morali odgovarjati.

    • Toda komu naj odgovarjajo? Nimajo komu, razen pred Bogom. in ne vem zakaj nekateri mislijo da to ni nič takega!!!
      In potem bi radi javno kesanje, priznanje, pa še v zapor bi jih poslali po vsem tem. To je pa že demagogija.

      • Seveda, če imamo pravno državo ponekod čisto ugasnjeno, ponekod pa komaj brli. Zakaj že ne bi smeli tovariši, ki so kršili človekove pravice, recimo, tiste v zvezi z javnim političnim delovanjem, biti malo tudi javno vlačeni po medijih?! Prava reč, če je to nekolikanj nepravno! Za postotalitarizem to ja ni nič takega. Sicer pa, pomagajmo si sami (s sojenjem), potem pa nam bo tudi Bog pomagal 🙂

        • Potem pač ne veš zakaj se reče zemeljsko sodišče. No, ne pri nas, ampak že v Avstriji se sodišča tako imenujejo.

        • Zdravko, sem en tak navaden katoličan, zato ne bi trenutno glih potreboval nevemkakšnih filozofskih razlag glede veljavnosti zemeljskih sodišč v primerjavi z Božjo sodbo. Se pa bojim, da razumevaš kršitve človekovih pravic bolj nalahko. Naštej si osnovne človekove pravice (lahko prebiraš določene člene naše Ustave) in ugotavljaj, kaj bi utegnila pomeniti kršitev posamezne pravice/posameznega člena.

          • Seveda jih. Kršitve človekovih pravic so večinoma odpravljene s privolitvijo. Zato so zelo relativne. Za nazaj se je zelo težko težko sklicevati nanje. Imajo samo sprotni pomen.
            Kot sam veš, pravice so pri Bogu, večinoma, ne pri človeku…

          • Gospod Zravko,
            človekove pravice so temelj pravnega reda EU in anglosaških držav. Ustava in zakoni so zgolj podpora človekovim pravicam ter pojasnilo, kako postopati, ko dve človekovi pravici trčita eno ob drugo.

          • Gospod Zdravko,
            umirite konje in ne iz teme pogovora preiti na napad na sogovornika. Saj menda niste SDSovec? Še komunistični agitator teh spletnih strani tega ne dela!

    • Ma kaj mi stalno podtikaš slamnate može, samo zato da me lahko pravičniško potolčeš!

      Kje se pravičniško trkam po prsih in kje se imam za neoporečnega?

      • “Odrinejo misleče in kritične daleč ven iz svojega kroga, privabijo s populizem in manipulacijo (igranje žrtve) na tisoče aktivistov, navijačev, nemislečih, ubogajočih, lokalnih,…”

        Katere vse tvoje desničarje si na primer semle noter spravil?

        Bedno.

        • Kaj ima ta kritika bednih “desničarjev” z nič rezultati z mojim trkanjem na prsa?
          Kje se delam neoporečnega?

          Vsa “desna” politika je že 25 let taka. Zato se je večina ljudi umaknila od nje, predvsem pa mladi. Samo 10 do 15% jo voli, pa še to večina s stisnjenimi zobmi, da nas ne doleti še kaj hujšega kot npr. ZL.

    • Anthon, zelo to totalitarno si poškodovan, ker se vidi v tvojem slepem napadanju in pravičniškosti, ki jo moraš kot kak džihadist ali komunist obvezno izvršiti. Zato rabiš diskreditirati drugače misleče (beri kritične).

      Jaz sem že 4 leta na tem forumu in sem večkrat povedal, da sem bil Titov pionir, mladinec, da je moj oče komunist in da mi je ravno upiranje prvorojenca in razvajencem pomagalo h kritičnem odmiku od komunizma. Podprl sem odcepitev in Demos in vseskozi volim “desne” stranke. Opazujem pa, pri očetu in znancih, da se komunist nikoli ne spreobrne. Potuhne da. Spreobrne ne. Predobro poznam avtoritarne, ledeno hladne komuniste, da jih bi spregledal v “desnici”. Kolumne Mića Mrkaića (ki ga je Janša in njegovi večinski socialisti tako grdo izigral ob ključni pomoči prihoda na oblast (25% Slovencev želi kapitalistične reforme, Janša pa ne, ker je populistični birokrat tipa Erjavec) so me od vrnile od socializma h klasičnem liberalizmu.

      A ti kar glave sekaj naprej.

      • Pavel, skozi tako kritično obdobje in vzgojo si šel, pa misliš, da si danes ok. Če bi se hecali, saj veš. Janše že ne presojaš pravilno, tudi idej nimaš, kako je možno danes brez nasilja spraviti komuniste na smetišče zgodovine. Z ugotavljanjem, kako naša demokracija ne deluje že 25 let, nisi povedal nič novega. Je pa ne bo rešilo tvoje spoznanje, da 25% Slovencev želi kapitalistične reforme. Če je že tako, pa je ta druščina popolnoma nesposobna, saj si še ustreznih zastopnikov ne zna spraviti v parlament. Če bi jim te želje uresničil neki Janša, bi bilo to popolnoma brez zveze, saj s tem ne bi vedli kaj početi. Itd. Zapomni pa si, da “resni” komunisti v Sloveniji vidijo samo enega nasprotnika, in poskušaj graditi na tem. Sam sem prepričan, da je to ključ za razgradnjo totalitarizma. Veseli ventilčki gospe Novakove tega ne morejo storiti, tudi če si to še tako želijo.

        • Pozabil sem dodati, da ni organiziranje nekega gospodarstva tisto bistvo, o katerem sanjariš. Urediti je treba delovanje pravne države (sodstvo, mediji, šolstvo…..), da bodo pravi ljudje lahko normalno podjetni, ne da bi jih kakšna baraba izigrala brez kazni. Pa naj ustanavljajo velike ali male d.o.o., kakor se jim pač zdi prav. Osebno sem raje delojemalec.

        • Tipičen odgovor komunista (rdeče ali rumene) barve. Še vedno gospoduješ.
          Potem, ko sem ti napisal osebno zgodovino, mi ne zmoreš reči: “Žal mi je, ker sem te krivično obsojal in na podlagi tega blatil, preziral in dajal v nič. Oprosti!”

          O JJ počasi mnenje spreminjam že 25 let. Na slabše.
          Raje nam razloži kaj so ključne stvari, da ga kljub vsem šlamastikam in slabim rezultatom slaviš kot kult osebnosti? Ker se ga komunisti boje? (to je teater in maškarada)

          • Še vedno vztrajam, da je dolžnost države le, da ustvari pogoje za nemoten razvoj gospodarstva, ne pa da v njej kraljujejo neki totalno gurujski svetovalci, ki znajo domnevno vse zrihtati. Kdo drugi se v Sloveniji na političnem podiju bori za neke osnove pravne države kot rumeno modra barva? Kaj ti nucajo neke ideje o super gospodarstvu, če imaš pet poslancev. Zagotovo ni nobena avtentično demokratična stranka pri nas kaj preveč primerljiva z normalnimi tujimi adekvati, ker je demokratična tujina lahko vsaj 50 let dlje brusila svoje pomanjkljivosti kot mi. Tu je razlika. Rohneči Pavel te razlike ne bo spremenil ali zmanjšal razkorak, rumeno-plavi pa jo lahko. Prej boš to spoznal, prej bo boljše.

            In še, kakšen kult osebnosti neki! Ne zavedaš se, da črpaš svojo posebno “vednost” iz porvorazredne dobro financirane totalitarne propagande, pa praviš, da si se tega osvobodil. Figo.

            In še je čas, da še enkrat počasi prebereš zgornji članek Žige Turka. Razmisli, ako nisi tudi ti kako adaptiran na z ničemer dokazane trditve, da rumeno-modro ni ok. Spravi se z mislimi in memorijo nekam 20 let v zgodovino in proučuj možnosti, ki so jih stranke imele, pa jih niso izkoristile.

  12. LEPA ZGODBA!
    Kopiram, kaj me je zdramilo:
    “Uživam vsakič, ko me na kakem letališču pričaka izbira svetovnih dnevnikov. Ne zaradi vonja po tiskarski barvi in privlačni otipljivosti papirja. Uživam zaradi kulturnega šoka. Zaradi drugačne klime. Samo kratka ura poleta loči od naslovnic tipa “Križanje Grčije” do naslovnic tipa “Keinen Cent mehr”.”
    Kjerkoli sem bil in bil sem mnogokrat v desetlejih in vedno sem iskal prodajalne časopisov, revij in v tistih prostorih na tujem, na Zahodu, je vrelo Življenje, Svoboda, raznolikost in bogatija Stvarstva ter človečnost ČLOVEKA!

    Ko pa sem vstopil v prostore letališča Brnik, ki sicer nosi lepo ime J.Pučnika, pa me jelo grabiti nelagodje, mrki pogledi policajev, carinikov-ki jih drugje ne zaznaš
    in potem vsiljivi in tatinski taksisti s svojimi mercedesi
    in potem “domači” časopisi, potem še RTV Hanzi, da se poserješ. Kučanska brozga novega razreda nadutih pesjanov, tatov, povzpetnikov, ustrahovalcev, posiljenih bednikov z narejenimi nastopi in prenarejenim besedovanjem. NIČ PRISTNEGA, NIČ ČLOVEKU DRAGOCENEGA, NIČ SVETEGA, NIČ DIHAJOČEGA, KAKŠNA NAJLEPŠA PRESTOLNICA NA SVETU, PROSIM VAS?

    SMRDEČA GREZNICA, POLNA POHOTNE LAŽI, PLEZANJA PO HRBTIH DRUGIH; KOMOLČENJE; MULTIKORUPCIJSKA NASMEHNJENOST IN PERFIDNO ZAVAJANJE IN LAŽ IN LJUDSTVO V GRČU NE VEM KATEREGA KURČEVEGA STRESA NEMOČI IN STRAHU TER JEZE Z GOMILO KULTURNE IN VREDNOSTNE BEDE V SMRDEČI CENTRIFUGI v KATERI NITI ŠKOFJE Z ZLATIMI PRSTANI NIMAJO VEČ NOBENE KORAJŽE, SAMO NEKAJ JADIKUJEJO, NAŠTEVAJO, OPOZARJAJO UBOGE POSTARANE MAMCE IN ŽE TAKO VERNE VERNIKE IN SE GREJO RUTINSKE MAŠE IN RITUALE IN PROCESIJE…HUDIČ IZ MURGEL PA JIM RAZSAJA, DELI, GROZI, USTRAHUJE PRITLEHNO PO SVOJIH PREKLETIH KRIČAČIH REVOLUCIJE IN S SLINASIMI PSI ČUVAJI SVINJSKOKRVAVE RUSOFILSKE REVOLUCIJE BRATSTVA KAJNOVIH NORCEV BRATOVŠČINE KRVAVIH ROK !!! DOKLEJ ŠE ?

    ZGINI , SATAN!

Comments are closed.