Študij v Sloveniji
V Sloveniji gre povprečen človek študirat, ker ga to nič ne stane, ampak samo pridobi. Sam vpis na fakulteto ne zahteva prav nobenega vložka: časa ima itak na pretek (če ne bi študiral, bi bil brezposeln), študij je brezplačen (no, dejansko ni brezplačen, a račun poravna država), pridobi pa ugodnosti (študentski dom, subvencionirano prehrano, študentsko delo in mogoče celo štipendijo). Človek bi bil neumen, če tega ne bi izkoristil.
Ker študij za povprečnega slovenskega študenta ni investicija, ampak pravica, tako tudi jemlje sam študij. Čim lažje želi čim kasneje priti do papirja, ki se mu reče diploma. Koliko je ta papir vreden in koliko se bo naučil, sploh ni pomembno. Prav tako ni pomembno ali bo z diplomo zaposljiv, saj to ni njegova odgovornost. Glavno da bo imel v roki papir in čas študija čim bolje izkoristil za študentske žure, popotovanja, brezskrbno življenje. Zato tudi ne hodi na predavanja, izbira pa čim lažje izbirne predmete.
Pri takem masovnem študiju in nezainteresiranosti študentov kvaliteta samega študija pada, znanje diplomantov prav tako, vzdušje na visokošolskih zavodih pa je melanholično v smislu »zakaj bi se pedagoški kader trudil, če pa tako ali tako nihče tega ne zahteva, opazi, nagradi«.
Ko študent dobi diplomo, je glavni cilj dobiti službo za nedoločen čas v javnem sektorju. Varna služba, pretegniti se ni treba, plača vsakega petega v mesecu. In življenjski cilj je izpolnjen. Enkrat na leto se gre za en teden na morje, za kak vikend smučat, vmes je treba »rihtati« hišo, čaka se samo še na penzijo. Država pa je vmes tako ali tako odgovorna poskrbeti za vse ostalo.
Kako je na ‘University of Southern California’ (USC)?
Številke: USC je privatna univerza, ki ima 38.000 študentov (17.500 ‘undergraduates’, 20.500 ‘graduates’), ki naj bi bili iz top 10 % populacije.
Razmerje študent:profesor je 9:1, povprečna velikost razreda 26. V prvi letnik se je v letu 2012 (sveži podatki) želelo vpisati 46.100 študentov, od katerih so jih sprejeli 20 %. 50 % brucev je iz Kalifornije, 38 % iz drugih držav USA, 12 % mednarodnih (študenti na USC so iz 120 držav sveta).
Razmerje ženske:moški je 50:50, belcev je 41 %, azijcev 23 %, latinov 14 %, črncev 5 %, native american 1 %, mešancev 4 %, in kot že prej omenjeno 12 % mednarodnih študfentov (jih ne delijo po rasah, imam občutek, da so večinoma azijci).
Na univerzi deluje preko 700 klubov, združenj.
Dejstva o šolnini: Na študij gledajo kot na investicijo: ‘attending a USC is a major investment’. Ocenjeni stroški študija za en letnik so malo manj kot 60.000 USD (vključuje šolnino in sobo).
23 % brucev ima ‘merit scholarship’, kar pomeni da so odlični na svojem področju oziroma izkazujejo izjemen talent ali potencial in jim zato ni potrebno plačati cele šolnine (plačajo del šolnine – od 3/4 do 0), odvisno od tega, kako odlično so).
Več kot 60 % študentov ima ‘need-based scholarship’ oziroma po naše socialno štipendijo (v ta procent niso vštete ‘merit scholarship’). Povprečen prihodek družine iz katere je študent na USC je nižji od povprečnega prihodka družine študentov na javnih univerzah v Kaliforniji. Na USC poudarjajo, da ni potrebno biti bogat, da študiraš pri njih, ampak da moraš biti dober in pripravljen delati.
Univerza (pozor! samo univerza) je v 2011/2012 podelila za 429 milijonov USD finančne pomoči študentom (v kar niso vštete ‘merit scholarship’).
Sprejem na USC: Za sprejem na USC se poleg uspeha na testih znanja (imajo nekaj podobnega kot je pri nas matura) upoštevajo tudi vodstvene sposobnosti, talenti in osebnostne lastnosti, dodatne aktivnosti. Pri vpisu upoštevajo potencial in dosežke skozi pogoje, ki so ti bili dani (to pomeni, da če prihajaš iz socialno šibke družine ali imaš neizobražene starše, da je tvoja ocena ‘mature’ kljub nižjemu številu doseženih točk bolje ocenjena kot od nekoga, ki je imel dobre pogoje) – imajo neke sorte socialni korekcijski faktor.
Merjenje kakovosti: USC je na najnovejši lestvici ameriških univerz padla za eno mesto in je na 24 mestu, zaradi česar so zelo jezni, saj so pričakovali, da bodo napredovali. Splošno prepričanje je, da so bile uteži posameznih področjih krivično postavljene in pri ocenjevanju niso upoštevali, da je USC super odlična na velikemu številu področij, na nekaterih pa je samo odlična – ima 18 šol in na vseh je odlična in se tako ne more primerjati z univerzami, ki imajo zgolj 5 super odličnih šol).
Če omenim tiste univerze, ki so najbolj znane pri nas: prvo mesto delita Harvard in Princeton, MIT in Stanford si delita šesto mesto, Berkeley je 21. Je pa USC ponosna, da je med ‘top 10’ na raziskovalnem področju.
Moj komentar
Glede na to, da je USC elitna privatna univerza je odnos tukaj čisto drugačen, kot sem ga vajen iz Univerze v Ljubljani. Povsod je pozitiven odnos, vsi so prepričani, da zmorejo in bodo uspeli. Študenti se zavedajo, da je študij investicija in zato tudi študirajo in zahtevajo od univerze znanje.
Način dela je čisto drug. Na koncu vsakega predavanja profesor pove, kaj se bo obravnavalo naslednjič (od katere do katere strani v knjigi) in potem študenti v naprej preberejo snov doma. Na naslednjem predavanju pa se nato diskutira načine uporabe, povezave, posledice, kako stvari vplivajo ena na druge. Zelo zanimivo.
Hodim na predavanja o ‘Applied Electrophysiology’ (po domače kako delujeta živčevje in mišice v človeškem telesu, kaj lahko počnemo z njimi s tehničnega vidika) in kljub temu, da nas je v razredu več kot 20, je vse skupaj ena velika urejena diskusija na visokem nivoju. Nekaj, česar pri nas nismo vajeni. To seveda pomeni, da mora profesor obvladati celotno področje (zadnjič smo začeli s tem, kako se živčni impulz prenese iz živčnega nevrona na mišico, končali pa pri konceptih zdravljenja ljudi z mišično atrofijo in kako visoke petke vplivajo na degeneracijo mišic pri ženskah).
Odnos študent-profesor je na nivoju, a vseeno nekako prijateljski. Težko razložiti.
Kljub temu, da študij očitno zahteva veliko dela, pa je vsesplošno vzdušje v kampusu sproščeno. Začnemo ob devetih, ker je to Kalifornija. Vmes čez dan hodimo igrat frizbi (neka kombinacija med ragbijem in metanjem frizbija), tenis. V času kosila so vedno neke delavnice, na katere se lahko seveda brezplačno prijaviš in potem po navadi dobiš še zastonj kosilo. Zvečer so koncerti in družabna dogajanja (USC ima tud sloves ‘party school’). Univerzitetni duh je močan in na univerzi vlada res ‘ena prov fajna klima’.
Upam, da sem uspel prikazati način dela, kjer vse deluje v motu: dober sem, delam in uspel bom. Pri tem pa ni potrebno biti bogat, da ti je to omogočeno.
Foto: Facebook profil avtorja
