Kako se je Jan Plestenjak znašel v vlogi duhovnika v rakovniški cerkvi

63
708
Foto: Youtube.
Foto: Youtube.

Jan Plestenjak je konec januarja 2016 predstavil nov videospot za pesem Prelepa za poraz. V videospotu pevec nastopa v vlogi duhovnika v talarju, prizori v rakovniški cerkvi pa se prepletajo z odlomki iz nadaljevanke Usodno vino. Videospot je objavljen na youtube profilu založbe Menart Slovenia, kjer je zapisano: “Zahvaljujemo se župniku Mirku Simončiču, da nam je prijazno dovolil snemanje v prostorih Župnijske cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku v Ljubljani.”

Ker so bili odzivi na posneti videospot različni, smo župnika Mirka Simončiča in druge odgovorne v Cerkvi vprašali po razlogih za odločitev, da dovolijo snemanje in kako je z uporabo sakralnih prostorov v namene kot je snemanje videospota.

Mirko Simončič pojasnjuje, da so mu v Volk video produkcija predstavili koncept videospota za nadaljevanko Usodno vino, po katerem “glavni igralec (Jan Plestenjak), oblečen v duhovniško oblačilo, čaka v cerkvi mladoporočenca za obred poroke, vendar nikoli ne prideta”. Rakovniški župnik je med razlogi za odobritev snemanja v cerkvi izpostavil, da bi videospot lahko koristil “za večjo odločnost na poti zvestobe na skupni poti zakonskega življenja”. Mirko Simončič je še izpostavil, da zaradi te pastoralne spodbude tudi ni računal najema cerkve. Videospot je dobil v vpogled pred objavo in v njem ni videl nič spornega. Sam videospot ocenjuje kot dostojnega, bo pa zaradi različnih odzivov nanj v prihodnje pri podobnih pobudah bolj previden.

Za odziv smo povprašali tudi Janeza Potočnika, salezijanskega inšpektorja, ki nam je pojasnil, da o snemanju videospota v cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku ni bil predhodno obveščen. Kot odgovornemu za salezijansko družbo na Slovenskem se mu ne zdi primerno, da je bil ta videospot posnet v rakovniški cerkvi. Povedal pa je, da je po redovnem pravu salezijancev za dogajanje v sami Župniji Ljubljana-Rakovnik odgovorna tamkajšnja skupnost salezijancev. “Razni estradniki za svojo promocijo ne potrebujejo uslug C/cerkve – in menim, da tudi Cerkev (oz. krajevna cerkev – župnija) ne potrebuje reklame raznih estradnikov na način, kot se je to zgodilo v omenjenem primeru,” je zaključil Janez Potočnik.

Kot nam je še povedal Janez Potočnik tudi na splošno nasprotuje uporabi sakralnih prostorov v komercialne namene, zato smo pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK) preverili, kakšna načela in omejitve pozna slovenska katoliška Cerkev na tem področju. Na SŠK primer obravnavajo kot koncert v sakralnem prostoru, glede katerih so bila določila opredeljena že leta 1988. Med njimi je tudi določilo, da župnik ne sme na svojo roko dovoliti koncerta v cerkvi brez poprejšnjega dovoljenja ordinariata Nadškofije Ljubljana. “Izvajalci koncerta naj bi nastopili zunaj prezbiterija. Svetost kraja zahteva od izvajalcev in obiskovalcev primerno obleko in vedenje,” še sporočajo iz SŠK.

63 KOMENTARJI

  1. Se mi zdi primerno še omenjeni video-spot zraven prilepiti, pa naj bralci sami presodijo:

    https://www.youtube.com/watch?v=Hzs-KLbq3y4

    Jaz sem povsem na strani rakovniškega župnika in bi enako presodil v situaciji kot on. Sem prepričan, da bi tudi velika večina župnijskega občestva enako presodila in ne razumem, kakšen janzenizem in puritanstvo se zdaj predstojniki grejo.

    Skratka- vsebinsko in estetsko lep in spodoben video, enako glasba. Tak video sprejetosti krščanske vere in duhovniškega stanu med slovenstvom ni v spotiko, ampak kvečjemu v podporo! Menda kleriški predstojniki niso bolj veseli medijskih poročil o kleriški pedofiliji ali finančnih škandalih?

    Čestitke z moje strani Janu Plestenjaku. In tudi rakovnišemu župniku Mirku Simončiču.

  2. Podpiram oba gornja komentarja.
    En preprost in zdravorazumski župnik zna bolje razlikovati kot hierarhija. Ta hoče biti všečna farizejem in črkočastilcem.

    V tem res ne vidim hudega problema, niti komercializacije (saj cerkve ni dal v najem za 300 evrov na uro kot stanejo dobre dvorane). Seveda pa lahko v vsakem dejanju hudobni najdejo zrno zla.

  3. Mislim, da ni bilo nič takega, kar bi onečeščevalo cerkev.
    Je pa Plestenjak prav simpatičen “duhovnik” !!!

    • No, zadnji stavek pa je zelo problematičen. Spominja me na stare mame, ki v cerkev hodijo predvsem zato, ker je “župnik tako fejst” in “tako fajn govori”.

      Kmalu bodo imeli celo morje infantilnih lepotcev, ki bodo paradirali v modnih gvantih in delali res lepe obrede in lep osrečili popolnoma po pravilih. To pa je resnično zelo zaskrbljujoče.

      Še bolj je grozno, da v Cerkvi ni dialoga. Tu glava (škofje) nosijo glavno odgovornost. Naj malo več molijo pred ikono svete Trojice.

      • pavel: “No, zadnji stavek pa je zelo problematičen ”
        =========================

        Problematičen je v resnici ta tvoj stavek. Hvališ se kako hodiš v cerkev, pa si ti očitno bolj oddaljen od Boga kot je človeštvo oddaljeno od uporabne fuzije. 🙂

        Na kratko:

        Lepota se ne nahaja v sliki, ki jo gledaš, lepota je v tebi.

        • “pa si ti očitno bolj oddaljen od Boga kot je človeštvo oddaljeno od uporabne fuzije.”

          Izjava, ki o avtorju pove, da si lasti Božje atribute.

        • Riki,ali se ti ne zdi,da si glede duhovne lepote,ki naj bila v Pavlu malo pretiraval in še nekaj za Pavla,ikone so domena pravoslavne Cerkve,Jan namreč žvrgoli v katoliški cerkvi sv.Katerine na
          Rakovniku s čimer se niti slučajno ne strinjam.Eden od razlogov za moje negativno mnenje je tudi osladna nadaljevanka Usodno vino,ki je balzam za duše zafrustriranih gospodinj,ki so se naveličale svojih dedcev!Očitno se na Rakovniku ponavlja DORI-jeva zgodba in zgodbe iz cerkve v Tunjicah,kjer je v zrelih letih prejela svete zakramente neka mancava dama,ki v svoji samovšečnosti ni vedela in še danes ne ve kaj bi še počela da bi zbujala pozornost,kaj hočemo,je pač
          lepa in zapeljiva!Hedonizem in dekadenca ubirata svoja pota,država pa pluje s povečano hitrostjo v isto smer kot nekdaj Titanik.

          • Popravljam napako, napačno sem imenoval cerkev na Rakovniku,in se opravičujem!
            ======================================
            Riki,ali se ti ne zdi,da si glede duhovne lepote,ki naj bila v Pavlu malo pretiraval in še nekaj za Pavla,ikone so domena pravoslavne Cerkve,Jan namreč žvrgoli v katoliški cerkvi Marije
            pomočnice na Rakovniku s čimer se niti slučajno ne strinjam.Eden od razlogov za moje negativno mnenje je tudi osladna nadaljevanka Usodno vino,ki je balzam za duše zafrustriranih gospodinj,ki so se naveličale svojih dedcev!Očitno se na Rakovniku ponavlja DORI-jeva zgodba in zgodbe iz cerkve v Tunjicah,kjer je v zrelih letih prejela svete zakramente neka mancava dama,ki v svoji samovšečnosti ni vedela in še danes ne ve kaj bi še počela da bi zbujala pozornost,kaj hočemo,je pač lepa in zapeljiva!Hedonizem in dekadenca ubirata svoja pota,država pa pluje s povečano hitrostjo v isto smer kot nekdaj Titanik.

      • pavel: “… in delali res lepe obrede in lep osrečili popolnoma po pravilih. To pa je resnično zelo zaskrbljujoče.”
        =====================

        A ni namen cerkve, da naredi nekaj lepega za ljudi?
        A bi morali ljudje iz cerkve priti zamorjeni?

        • Cerkev mora delati zamorjene vernike, da lahko ti v določeni politični stranki jalovo po mizi tolčejo. 😉

  4. Mislim, da bi lahko vzel kaj v denarju. Ni razloga, da si ni pustil plačati. Zakaj pa se predstojniki zmrdujejo, pa je težko reči. Celo če imajo takšna pravila, to v tem primeru ni relevantno. Si pa predstavljam, da je slovenska Cerkev bolj božja kaznilnica…
    Plestenjak mi je malo čuden kot duhovnik. 🙂

  5. Farizeji ste kvečjem vi. Zanimivo kako vam je vseeno da nek ateist vrže BREVIR oziroma SVETO PISMO na tla. Tukaj so gospoda Simončiča okoli prenesli Takoj ko sem videl ta videospot sem rekel, da nebi smeli snemati.

    • Pustimo ob strani zdaj, da je duhovnika v spotu samo igral ( za igralca pač ni nujno, da je intimno to, kar igra), ampak – kdaj se je Jan Plestenjak izrekel za ateista? Nič takega nisem slišal, celo rad se recimo odzove na povabilo Radia Ognjišče ipd…

      Plestenjaki iz Škofje Loke so bili vedno čisto spodobna katoliška družina. Stari starši so bili med drugim znani po mojstrski izdelavi lesenih modelov za škofjeloške kruhke, tudi z nabožnimi motivi, mati Dora pa je priljubljena slikarka ( oče pa pokojni pilot). Njihova domača hiše blizu Hudičeve brvi pri jezu na Poljanski Sori razodeva že od zunaj, recimo s škrilasto kritino, da gre za ljudi, ki cenijo slovensko kulturno tradicijo.

      Kdor to ceni, pa če redno zahaja v cerkev ali ne, skoraj ne more gojiti sovražnega odnosa do krščanske kulture.

    • Sem šel to gledat in je čisto ok. Je čisto v pravem kontekstu, ne gre za skrunitev svetega. Kolikokrat poteptamo Sveto pismo?! Na dan. Vsak dan. …

  6. To glede kantavtorja Plestenjaka je tvoj okus in nič več kot to, pavel. Za razliko od večine “zvezd” v slovenski zabavni glasbi je Plestenjak odlično šolan glasbenik. Med drugim ima narejeno glasbeno akademijo v Kaliforniji.

    Njegova glasba je pa mogoče malo podobna kot materino slikarstvo. Nekaterim je sladkobna. Kot je nekaterim sladkobna glasba to, kar v Dalmaciji poje Oliver Dragojević, kar ustvarjata in pojeta Gibonni in Hari Ronćević.

    Ljudje, ki imajo kaj resne glasbene izobrazbe za sabo, vključno s klasiko, se navadno ne morejo navduševati na udrihanju po inštrumentih in pompoznih ekshibicijah. Jaz trdim nasprotno, da je to, namreč glasba Plestenjaka in omenjenih Dalmatincev, zelo dobra zabavna glasba. Kjer štimajo zadeve kot so melodična linija, harmonija, aranžma, besedilo in ni odvečnega hrupa in pompa

    Bistveno boljša recimo od hiperpretencioznih pompoznih in v zvezde dvigovanih Laibachovcev ali Siddharte. Od technu in rapu ne bi zgubljal besed, ker je fenomen vprašljivo imenovati glasba.

    • V obrazložitev- ta zadnji zapis se je nanašal na pavlovo mnenje, kjer je raztrgal Plestenjaka kot glasbenika. Zdaj tega pavlovega mnenja ni več, tako da ni jasno, s katerim duhom polemiziram. 🙂

        • So že vedeli, zakaj so te. Jaz bi ti dodatno naložil še pepelnično pokoro.

          Recimo tako pokoro, da poslušaš še eno lepo in to še bolj sladko skladbo, sicer ne od Plestenjaka ( ampak njegove nekdanje back-vokalistke in opernega pevca) in to od začetka do konca:

          • Tole ni huda pokora, če poleg poslušanja pesmi še gledamo pripadajoči video. Je Nina izzivalno razgaljena… Škoda. Jan Plestenjak. No, ja, no, ja… Filmčka ni on naredil, glasbo naredi tako, da z njo kaj zasluži… Glasbo imamo tako, kakršno kupujemo… Tudi umetniki morajo kupiti vsakdanji kruh… Me zanima, kakšno glasbo imajo naši “popular” glasbeniki doma za svojo dušo…

          • Spoštovani! Gospodu Pavlu iskreno opravičilo, ker se je moj komentar o pokori lahko narobe razumel. Beseda “škoda” v mojem komentarju velja absolutno za video z Nino Pušljar. Vedno znova “slačijo” te naše pevke za 1.boljšo poslušanost? 2. gledanost? 3. boljši zaslužek? Zakaj? Zato ostajam pri trditvi, da postanejo pevci, če želijo s svojim ustvarjanjem kaj zaslužiti, “ugrabljeni” s strani menedžerjev…

          • V bistvu je to precej nedolžno in okusno slačenje ene čedne, muzikalno več kot solidne pevke. Poglej kaj v Ameriki in še kje delajo z najbolj popularnimi pop-zvezdnicami, ko jih v video-spotih predstavljajo približno kot neke šimpanzinje med paritvijo. Ponižujoče. Da ne govorimo o tem, da jih znaten delež uspejo kronično zadrogirati. Nekatere celo končajo s samomori. V zabavni industriji je ogromno dekadence; celo diabolije in satanizma.

          • Moram odgovorit, IF. Gola rama Nine Pušljar v tem videu res “tolče ven” iz konteksta, on in spremljevalna skupina so več kot dostojno oblečeni, pesem kar “postavljena”, zakaj potrebuješ nagoto pevke, da narediš video za ljubezensko pesem? Tu je gola rama popolnoma nepotrebna, neokusna in tudi neestetska, res. In v medijih se ponižuje predvsem žensko telo…Saj, moški so pa tihe prostitutke v svetu mode, umetnosti,..tudi kje, kjer si res ne bi želeli,..razni Doriani Grayi,ipd…grozljiv proprad človekovega dostojanstva. Začne se pa z malim. Z “nedolžno” golo ramico v videu za ljubezensko pesmico.

          • Ah, gole rame in dekolteji pri dami spadajo celo k večernim toaletam za najbolj prestižne kulturne dogodke. Ne vem, zakaj se tako pohujšuješ. Nekaterim ženskam je pač všeč, če so nekoliko bolj fizično občudovane. Drugim niti ne. Tole ni vredno diskusije. Ja, k maši se pa ne pride tako oblečen, to se pa strinjam. Tudi v trenirki, z raztrganimi hlačami ( ki so celo modne) ali s pošvedranimi tenisicami se po mojem ne šika.

    • IF: “Bistveno boljša recimo od hiperpretencioznih pompoznih in v zvezde dvigovanih Laibachovcev ali Siddharte”

      ————————————————————–

      To je pa stvar okusa. Meni osebno sta zgoraj omenjena banda boljša od Plestenjaka in Dalmatincev in tudi glede kvalitete sta v svojih žanrih in na teh prostorih na enakem ali celo višjem nivoju.

      • Plestenjak nima glasu. Pa še osladen je. Imava s feministko podoben okus. Verjetno sva oba istih let. If je pa vsaj kakih 10 ali 15 let starejši.

        • Naj vas popravim, gospod Pavel. Zapisati bi morali: “Ni mi všeč.” In nič več! Vse ostalo je obrekovanje. O okusih se ne razpravlja!

          • Res je, o okusih se ne razpravlja, vseeno pa se lahko reče bobu bob. Plestenjak dejansko nima močnega vokala in tudi njegova besedila niso neki hudi presežki, kar pa seveda ne pomeni, da njegova glasba nima določene kvalitete.

            Se pa ne strinjam, da ima glavni vpliv na glasbeni okus starost, so drugi dejavniki odločilnejši.

        • Okus ima malo opraviti z leti, vsaj pri meni; sem imel vedno svoj okus in ga ne spreminajm kaj dosti od otroštva, na katerega je meni lastna generacija kaj malo vplivala.

          Tip glasbe, ki ti je všeč, je veliki meri tudi stvar temperamenta. In pa glasbene vzgoje, od družinske do formalne.

          Razne “rokovske, punkovske, tehno, repovske generacije” so tisti, ki jih vzgaja ulica in ponavadi ne bi vedeli povedati, kako gre C-dur skala. Ali vsaj za c-mol ne.

          Sicer so pa realno Laibach in Siddharta glasbeni bleferji. Hiperpretenciozni. Zideologizirani, posebej prvi. Prodajajo ideologijo in pomp, ker jim manjka glasbene vsebine. Na glasbenem področju so kot nek učenec srednje medicinske šole, ki misli, da gre lahko v operacijsko dvorano delat trojni koronarni by-pass.

          Plestenjak, Dragojević, Gibonni, Rončević so korektni glasbeniki in evidentni poeti po duši.

          • Imaš prav tukaj, Zdravko. Že tako so moji odzivi predolgi, pa skušam včasih združiti stvari, ki jih ni dobro združevati, da ne bi bil predlog. Sem pa potem površen ali še kaj hujšega.

          • Plestenjak, Dragojević, Gibonni, Rončević so korektni glasbeniki in evidentni poeti po duši.
            =======================================
            Korektni glasbeniki, niso pa presežni. Morajo preživeti. V glavnem naredijo tako muziko, da malo požgečkajo žalostne dušice, pa malo pojokamo, pa se malo nasmejemo, za en večer sanjarjenja ob zvezdah…in to je to. Njihovi menedžerji nas imajo fajn naštudirane…Oni pa se potem smejejo in vlečejo denarce…

          • nrk,

            sem razmišljal malo o skupnem imenovalcu tvojega in pavlovega odziva tule in sploh slovenskih medijskih “glasbeno-kritičnih” odzivov na to zvrst zabavne glasbe ( vemo približno, katera populacija ima sploh možnost medijsko izražati svoj okus; v glavnem gre za “urbane” levičarje, ki jim je najbolj “cool, če nečemu lahko rečejo subverzivnost”.)

            Če vokal ni popačen, če se po inštrumentu ne udriha na nenavaden način, če zvok ni nasičen in ritem, da vibrira kilometre, to za njih ni prava glasba.

            Skupen imenovalec teh “glasbenih kritikov” in urednikov je pa veliko nelagodje ali celo prezir do kakršnekoli večje čustvene ekspresivnosti in romantičnosti v zabavni glasbi. To prav zaznamuje slovenskost.

            Izražanje erosa do neke osebe ali do domačega kraja ali domovine je v slovenski zabavni glasbi nekaj, kar se Slovencu ne šika ali pa takoj diskreditira, da ni pristno, da je narejeno zaradi prodaje.

            V bistvu je razlog temu zgodovinska zavrtost čustvene ekspresije pri slovenskem narodu. Predvsem kot rezultat narodne podrejenosti.

            Agropop je tako recimo napisal neko himnično patriotsko zvenečo: “Samo milijon nas še živi”, ki so jo dejansko mislili kot parodijo na patriotizem in jih je publika presenetila, ker jo je vzela zares in jo ponesla v proces osamosvojitve.

            Plestenjaka doživljajo kot povprečnega sladkobneža. Čeprav je evidentno nadpovprečen glasbenik. Kar se za najbolj čaščene Laibach ali Siddharto ne bi moglo reči.

            nrk, nasprotno od tvojega zapisa Dalmatinci- npr. omenjeni Gibonni, Rončević, Dragojević svojo poetiko in romantičnost in njihova publika enako povsem resno in doživeto jemljejo. Ja, si misliš, kaj takega, svojo ljubezen do domačega kraja, morja, Dalmacije itd. izraženo v glasbi, doživljajo kot pristno stvar.

            In to dejansko je močna stvar – recimo tole: https://www.youtube.com/watch?v=VMki0v5xMvI

            Ampak takih čustveno močnih stvari v naši glasbi ne sme biti. Potem se pa naši zgražajo, zakaj ljudje raje poslušajo Dalmatince. Le zakaj neki?!

    • Kam se mu je pa Maggie skrila? 🙂 Imamo, kar si zaslužimo in kar radi kupujemo. Čemberlene. Znajo, znajo izvlečt denarce iz nas, znajo. Se pridno učijo na marketing fakultetah, pa študiju komunikologije, pa… “Ne zamenjuj konja, ki zmaguje.”

      • IF, hvala vam za odziv. Ker pod vašim odgovorom ni več možnosti mojega odgovora vam, odgovarjam tule. Menim, da je moj zapis dovolj nevtralen, da se mojega glasbenega okusa iz zapisanega verjetno ne more opredeliti. Lahko samo rečem, da ni noben od naštetih izvajalcev tisti, ki bi se mi jih danes poslušalo. OK. Bili so Laibach v prelomnih 80 -tih…Kar me moti, je predvsem služenje denarja na račun čustev množice…Sem pa tja srečam koga, ki je v tem “biznisu”…Zato včasih resno podvomim o iskrenosti izražanja čustveno močnih stvari v popularni glasbi. Se najde čustveno močna glasba tudi drugje, ki se jo posluša in izvaja iz srca, tudi opeva ljubezen in domovino, pa ni potrebno biti na stadionu med tisočerimi, da jo začutiš in imaš za svojo. Med iskrenimi ljudmi….

        • Spoštovani IF. Ponovno dodajam še to, da so predvsem menedžerji teh pevcev tisti, ki na koncu odločijo, kaj bo “šlo v eter”…Čustveno močno naštudirana prodajna uspešnica, odvisno od trenutne situacije v državi, enkrat bolj politična, če je potrebno vzdrževati domoljublje (izrazito Hrvaška po svoji morilski vojni to še vedno potrebuje), drugič bolj romantična, da zraven prodajajo še nadaljevanko,… Žal. Tako jaz vidim. Bi bilo zanimivo slišati kakšno njihovo skladbo, ki ni ugledala sonca in so si jo napisali res za srce in dušo… za prijatelje….

          • Zelo dvomim, da je Agropop “Samo miljon nas še živi…” napisal naivno kot parodijo na patriotizem. So bili preveč “vroči” časi sprememb, ki so se pripravljale (perestrojka, Sindikat Solidarnost,…), da se je vedelo, da še kako potrebujemo domoljubne pesmi…

          • Nedavno sem slišal v nekem dokumentarcu šefa Agropopovcev Klinarja, ki je rekel, da je bila “Samo milijon” mišljena kot parodija in zafrkavanje iz patriotizma. Mu je že treba verjet na besedo.

            Verjetno je Tomaž Domicelj s “Slovenskega naroda sin” mislil bolj resno. Brata Avsenik s “Slovenija, odkod lepote tvoje” skoraj gotovo.

            Hrvati praviloma mislijo z domovinskimi čustvi v glasbi in sicer precej resno. Tudi recimo njihov Thompson, ki ga osebno ne obrajtam. Sicer je pa nekoliko grdo, da njihovo vojno, čeprav to vsaka vojna dejansko je, v 90. letih imenuješ morilska. Njihov pojem je domovinska vojna, ima pa značilnosti obrambne in osvobodilne vojne ( bolj kot ona sredi 20. stoletja).

            Dvomim, da resni kantavtorji dajo odločati predvsem managerjem, katere skladbe bojo izdali. Recimo Šifrer, Mežek, Kreslin, Predin, Plestenjak. Oni, ki pridejo iz kakega Slovenija ima talent pač.

            Tudi med Dalmatinci imaš take, ki delajo predvsem za dušo in take, ki delajo pretežno za denar. Oliver sploh ni nacionalist, ampak po vojni v 90. letih noče nastopat za razliko od mnogih v Srbiji in Črni gori, čeprav bi lahko tam polnil dvorane in veliko zaslužil. Tisti z bolj ceneno glasbo se pa prodajajo. Tudi recimo v Ljubljani pri Jankoviću.

            Splitčan Hari Rončević podobno kot Tedi Spalato menda še nikoli ni nastopil v Sloveniji in je tu precej neznan. Je pa recimo avtor Moj lipi anđele, ki jo poje Oliver. In jo je napisal svoje ženi.

            Neko žensko lahko tako posvetilo greje do zadnjega dne življenja. Kakšno drugo pa bolj ogrejejo milijoni Donalda Trumpa. Ljudje smo različni. Ampak vseeno, dopusti, nrk, prosim možnost, da se glasba ne piše samo zaradi denarja.

          • Spoštovani IF: …”dopusti, nrk, prosim možnost, da se glasba ne piše samo zaradi denarja.”..
            ===========================================

            Najin pogovor mi ne da miru in jutro je prineslo spomin na res močno čustveno pesem, še pred ogledom vašega odgovora…Prišla sva do skupne točke… So pesmi, ki opisujejo močna čustva in niso mogle biti napisane za denar…Npr tale:
            Tomaž Pengov in Mladi levi: Oda Ireni.
            “Cvetje valovi nad grobom, kjer ona leži, ko noč se spusti za dobre ljudi, Irena znova se rodi, živi… Sonce šestih pomladi je zanjo sedmo jesen za vedno zašlo,”
            In še opis zgodovine njenega nastanka – čeprav iz Dnevnika:https://www.dnevnik.si/62419
            Resnica osvobodi. Lep pozdrav!

          • “… šefa Agropopovcev Klinarja, ki je rekel, da je bila “Samo milijon” mišljena kot parodija in zafrkavanje iz patriotizma. Mu je že treba verjet na besedo.”

            ===========================================
            Ja, kaj pa zdaj vem, kaj je res. Se je res zafrkaval ali je iskreno v pesem prelil del našega takratnega razpoloženja. No. Domoljubna čustva so bila takrat zelo močna. Žalostno, če je res, da se je takrat zafrkaval iz patriotizma. Saj, zdaj pa zafrkavanje nadaljuje z Rock partyzani…

  7. V čemu je problem, naj mi nekdo kot necerkvenjaku razloži

    A niso v preteklosti snemali filme že po razno raznih cerkvah, tudi celo v papeževi rezidenci? Torej, stvar dogovora med lastniki in snemalci, a ne?

  8. Veste, kako posluje podjetje Milana Kučana, Jana Plestenjaka in Danila Türka?

    Fundacija Danila Türka Pustimo jim sanje, katere ustanovni člani so tudi Milan Kučan, Jan Plestenjak, Adi Smolar in številni drugi, je po podatkih Supervizorja prejela blizu 90 tisoč evrov javnih sredstev. Toda pozor – večino od tega zneska do konca Türkovega predsedniškega mandata.

    http://nova24tv.si/aktualno/danilo-turk-milan-kucan-in-jan-plestenjak-imajo-svojo-fundacijo/

  9. Meni se glasbeni okus z leti spreminja. Osladneži in šibki glasbeniki me že desetletja niso premanili. Zadnjih nekaj let so mi postali všeč tudi številni komadi Avsenikov in Slakov. Slovenska popevka izpred 30 let in več mi je všeč. Uživam v kletzmerju, etnu, salsi, Mozartu. Zadnji moj koncerta sta bila Sidharta in Cesaria Evora. Všeč mi je bil Terra Folk z Gombačem, Katalena, Adi Smolar.

    https://youtu.be/WeIz3tfNcT4

  10. V avtu poslušam Radio 1 in njihove hite, ki so mi všeč.
    Zadnje leto mi je zelo pri srcu Amy Winehouse ( Rehab in Back to black iz koncerta live na otoku Isle).

    Stare zborovske pesmi so mi vse zelo lepe, posebej koroške: en mau čez Isero, pa se sliš.

    Sploh pa tale
    https://youtu.be/InS2VIKBKLE
    Čeprav mi gredo sodobni patrioti in ljubitelji domovine na bruhanje v svoji histerični, socialistični in provincialni rovtarskosti.

  11. Ne vem, zakaj moj prejšnji komentar čaka na odobritev. Hudo sporna razprava o koroških narodnih, očitno. 🙁

    Še dve naši prelepi: N`mau čez izaru, zbor Danica, pojejo v idilični krajini, mislim, da pod Košuto

    https://www.youtube.com/watch?v=YzVry1olPDg

    Je pa davi svanca padva- Obirski ženski oktet, star posnetek, lepi glasovi, zelo z občutkom peto

    ps. Tudi nemško govoreči Korošci imajo krasne pesmi in veliko tradicijo petja. Recimo: Pfiat Gott, liabe Alm; kot solist poje nihče drug kot pokojni deželni glavar Haider; posneto malo pred njegovo usodno prometno nesrečo:

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite