Kvaliteta našega političnega razmišljanja je odvisna od razvitosti naše zavesti

David Cigoj (Foto: osebni arhiv)

Lahko ugotovimo, da je v Sloveniji tretji dejavnik poleg inteligence in obsega znanja: naša mentalna kompleksnost, še na povprečni ravni samoavtorizirajočega uma. Posledično imamo v družbi visoko politično polarizacijo, relativno visoko stopnjo kaosa in nizko zaupanje med ljudmi ter do inštitucij. Sama politika in naši mediji pa stvari samo še poslabšujejo.

Medijska manipulacija otežuje pravilno politično razmišljanje ljudi

Dve leti smo se v Sloveniji bali desne avtokracije, sedaj pa lahko upravičeno ugotovimo, da vstopamo v obdobje leve hegemonije. Katera je hujša, je težko reči. Zadnjič nas je hegemonija stala kar nekaj težkih milijard.
V nedeljo, 15. maja, nam je na RTV Slovenija raziskovalec medijev dr. Bernard Nežmah jasno predstavil to, kar lahko upravičeno imenujemo medijska manipulacija.
Razmišljati politično v Sloveniji nikakor ni enostavno. Pri nas kdorkoli zelo težko zase reče, da ni zmanipuliran, da razmišlja neodvisno in da se bori za pravo stvar (to itak trdimo vsi).
Nežmah nas je pozval, naj spremljamo medije obeh polov. To nam bo gotovo pomagalo k dvigu perspektive. Jaz ponujam še nekaj predlogov, opozoril in pojasnil. Kvalitetno politično razmišljanje je namreč hkrati vzrok in posledica tudi razvoja zavesti. Osebno so mi jasno politično profilirani ljudje pravzaprav dolgočasni. Spoštujem pa vsakogar, pri katerem ne morem oceniti, za katero stran navija.

Razumevanje, pozornost, mentalna kompleksnost in kljubovalno vedenje

• Pri spremljanju medijev nasprotnega pola je pomembno, da jih apriorno ne zavračamo, temveč poskušamo razumeti. Razumevanje zahteva določen miselni napor in je ključen mehanizem pri ustvarjanju boljšega življenja.
• Pozorni moramo biti na stranke, medije in posameznike, ki nasprotno stran demonizirajo. To je namreč le posledica njihovega omejenega, parcialnega razumevanja. Razvoj zavesti gre v smeri od subjektivno parcialnega k objektivni celostnosti.
• Dobro je spoznati kljubovalno vedenje in delovanje. O tem govori samodeterminacijska teorija. Gre za način funkcioniranja ljudi, ki nimajo zadovoljive kontrole nad lastno stvarnostjo in se ji zaradi tega upirajo. Običajno nad takimi ljudmi dominira nekdo drug. To v politiki pomeni, da so v opoziciji. Pri nas tako deluje Janez Janša; žal tako takrat, ko je v opoziciji, kot na položaju moči. Podoben primer je bil Donald Trump. Spekter kljubovalnosti je širok in tako funkcionira mnogo ljudi, s tem pa navkljub vzporednim naporom za konstruktivno delovanje prispevajo tudi k ustvarjanju kaosa. S fenomenoma kljubovalnosti in progresivnosti naj bi se seznanil vsakdo, da bi čimbolj optimiziral lastno vedenje in delovanje.
• Janša deluje kljubovalno zaradi obsežne hegemonske fronte, usmerjene proti sebi. Tu se pojavi vprašanje, kaj je bilo prej: kokoš ali jajce.
• S prehodom v opozicijo ljudje izgubimo, pa čeprav le posredno, določen del kontrole nad lastno stvarnostjo. To nas frustrira in naša podoba realnosti se začne fižiti. Stvarnost se nam zdi grša in bolj ogrožajoča, kot v resnici je. O tem piše dr. Joseph Uscinski. To ima veliko bolj daljnosežne posledice, kot si večina predstavlja. Le pomislimo: večina ljudi v zgodovini ni imela dobre kontrole nad lastnim življenjem. Temu fenomenu lahko pripisujemo tudi kolesarsko vstajo. Z novo vlado prihajajo v nevarnost skvarjene podobe realnosti za ljudi z desnega pola.

Pri političnem razmišljanju je pomembno, da se človek zaveda lastnih napak in zavedenosti

Pisec pričujočega prispevka je avtor knjige Razvoj zavesti.

• Pri političnem razmišljanju bi se morali zavedati dejstva, da nihče ne razmišlja, kot pač razmišlja, le zato, ker je bedak ali zloben. Razmišljanje vsakogar je posledica predvsem njegove opremljenosti z drugačnimi informacijami, kot jih imamo sami. Tega Slovenci nikakor ne moremo dojeti. Če bi, bi se pri nas izboljšala kvaliteta komunikacije in zaupanje med ljudmi.
• Sposobnost priznanja lastnih napak in zavedenosti je eno najmočnejših orodij pri razvoju mentalne kompleksnosti in s tem razvoja zavesti. Strokovnjak za to je dr. Robert Kegan. https://www.youtube.com/watch?v=bhRNMj6UNYY). Kegan opredeljuje tri glavne ravni mentalne kompleksnosti. Pri prvi, socializiranem umu, gre za ljudi, ki se prilagodijo stvarnosti in brez prave refleksije sprejemajo to, v kar jih uvede okolje. Gre predvsem za ljudi iz kolektivističnih družb, kjer je drugačno razmišljanje nezaželeno. Na drugi, samoavtorizirani ravni je večina ljudi zahodnega sveta. Ti se sami odločijo za eno od političnih, verskih ali drugih opcij, le to zagovarjajo in druge zavračajo. Na tej ravni je utemeljen strankarski sistem. Na tretji ravni samotransformirajočega uma je zelo malo ljudi. Ti ljudje so sposobni priznavanja lastnih napak v razmišljanju in pravilnega razmišljanja drugega. Ti ljudje so sposobni resničnega razumevanja drugega, in to jim omogoča dinamičen osebni razvoj, zato torej poimenovanje samotransforimrajoči um.
Nedeljski intervju z dr. Nežmahom je lahko vsakomur podlaga za preverjanje in priznavanje lastne zavedenosti. Če bi to naredilo veliko ljudi, bi se odnos do političnega pri nas dramatično izboljšal. Vsakdo, ki to naredi, pa je na najboljši poti do najvišje stopnje mentalne kompleksnosti – samotransformirajočega uma.

Človekovo razumevanje nasprotnih figur najbolj pripomore k osebnemu razvoju

Razumevanje, ki nam ga v naši deželici kronično primanjkuje, je zelo pomemben mehanizem razvoja zavesti. Toleranca je na tem svetu nujno potrebna, in to ravno tako do onega iz eksotične dežele kot do soseda, ki drugače razmišlja. Ravno človekovo razumevanje nasprotnih figur, pa naj bosta to Janša ali Mesec, najbolj pripomore k osebnemu razvoju. Vlaganje napora v razumevanje kogarkoli je najboljša pot iz teme ignorance in zla. Hkrati gre za mehanizem, ki v nas krepi ljubeč odnos do celotne stvarnosti.
Vsakdo bi se moral zavedati, da je njegovo razumevanje (politične) stvarnosti le zelo parcialen konstrukt, ki je nastal s pomočjo uporabe širokega asortimenta pristranskosti. Vsakomur predlagam, da se na Wikipediji seznani z List of cognitive biases. Eno od skoraj dvestotih pristranskih orodij, ki jih uporabljamo pri ustvarjanju lastne smiselne podobe stvarnosti, je simplificiranje nasprotnika.

Mentalna kompleksnost nas, Slovencev, je še na povprečni ravni samoavtorizirajočega uma

Upoštevanje teh predlogov pri političnem in druge vrste razmišljanju ima potencial dramatičnega izboljšanja našega razumevanja celotne stvarnosti, s tem pa tudi naše blaginje. Predvsem pa se z napredkom v mentalni kompleksnosti izboljša naša komunikacija.
Obstajajo ljudje, ki trdijo, da se bo nekega dne strankarska parlamentarna demokracija izpela. Mislim, da to ne bo tako kmalu. Nujno pa je, da se razvije zavest nas, volivcev, predvsem pa naših parlamentarcev. Lahko ugotovimo, da je v Sloveniji tretji dejavnik poleg inteligence in obsega znanja: naša mentalna kompleksnost, še na povprečni ravni samoavtorizirajočega uma. Posledično imamo v družbi visoko politično polarizacijo, relativno visoko stopnjo kaosa in nizko zaupanje med ljudmi teh do inštitucij. Sama politika in naši mediji pa stvari samo še poslabšujejo. Ljudje moramo vzeti odgovornost za lasten razvoj zavesti v svoje roke. Razvoj zavesti je v vsem pozitiven in v ničemer negativen.
Predvsem v povojnem času je v zahodnem svetu veliko ljudi napredovalo od ravni socializiranega uma na raven samoavtoriziranega uma. S podobno dinamiko lahko pričakujemo v prihodnjih desetletjih nadaljnji razvoj do samotransformirajočega uma. To bo v politični prostor in nasploh v življenje prineslo popolnoma nove kvalitete. Politika bo postala veliko bolj civilizirana.