Kako lahko v šole vdrejo reklame za spletni poker, pornografijo in droge?

37
459

PokerV šolo pride marsikaj. Dobro in slabo. Sedaj na začetku šolskega leta bo še posebej aktivno. Včasih pod pretvezo hvalevrednih dodatnih dejavnosti ali pa brezplačnih medijev, reklam in delavnic, v šolo zaidejo zelo neetične vsebine.

Reklama za spletni poker

Predstavljajte si, da ste ravnatelj srednje šole in dobite na mizo ponudbo podjetja, da bi na vaši šoli organizirali motivacijsko delavnico, ki bo spodbudila vaše dijake k podjetniškemu razmišljanju. Podjetje podpira javna državna agencija SPIRIT (celotno ime: Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma). Oddahnete si (država je »zadaj«) in se razveselite (moderna in potrebna dodatna vsebina). Če namreč stoji država za projektom, gotovo ne more biti nič narobe. In jih povabite na šolo, da izvedejo motivacijske delavnice.

Po izvedeni delavnici pa v vašo pisarno privihra ogorčena učiteljica, ki vam pripoveduje, da je mladenič, sicer tudi direktor podjetja kreativno-zvenečega imena, z izbranim, dijakom prilagojenim jezikom razlagal svoje podjetniške »uspehe«, ki so – milo rečeno – na meji kriminalnih dejanj. Opisuje namreč svojo pot od organizatorja ilegalnih, plačljivih poker turnirjev v manjšem slovenskem mestu. Pripoveduje, kako so stalno trepetali pred policijo in kako so zaradi varnosti, svojo podjetniško idejo potem raje prenesli na splet. Seveda mladenič tudi naglas pove spletni naslov svoje poker strani ter predlaga, da ko starši mislijo, da gredo otroci spat, naj se le ukvarjajo s »podjetništvom« na spletu. Mladec razlaga, kako neizmerno srečen je, ker mu denar sedaj kar sam priteka. Je zelo prepričljiv govorec, zna se približati dijakom, a učiteljica je opazila, da se mu roke tresejo in da deluje nervozno.

Ravnatelj odreagira, se opraviči dijakom in staršem, češ, da niso vedeli, ker je za podjetjem stala državna javna agencija in niso pričakovali neetičnih dejavnosti. Šola odpove vsako nadaljnje sodelovanje s podjetjem in pošlje ogorčeno pismo tudi državni agenciji. Več takih ravnateljev!

Dijake torej, pod krinko sicer izjemno hvalevrednega spodbujanja podjetništva, peljemo s pomočjo državnega denarja v zasvojenost z igrami na srečo in na pot dvomljivega podjetništva. Dobro, da je ravnatelj na tej šoli odreagiral. Kaj pa na drugih srednjih šolah? So bili pozorni? Na tej šoli sta pri tej konkretni »podjetniški motivacijski delavnici« bili prisotni tudi učiteljici, četudi je bilo s strani predavateljev to nezaželeno.

Vzgoja za pornografijo in odvisnost od drog

Spomnim se, da se je pred leti po srednjih šolah brezplačno delila dijaška revija »Maturant&ka«, ki sta jo izdajali založba Gyrus d.o.o. in Delo d.d.. Za mnoge je časopina hiša Delo verodostojen, »osrednji« slovenski medij. Prav gotovo precej učiteljev verjame, da Delo pa že ne more v šole prinesti neetičnih medijskih vsebin, še posebej zato, ker je medij izhajal s podporo države – takratnega Ministrstva za šolstvo, šport in raziskovalno dejavnost.

A nekateri članki v reviji so bili izjemno sporni z etičnega vidika. Eden od člankov je recimo delal recenzijo pornografske kasete in vabil dijake k nakupu, drugi spet je delal primerjavo različnih virov marihuane, vabil in izobraževal o vzgoji domače trave in objavljal internetne naslove, kjer se dijaki lahko dodatno poučijo o »kmetovanju«. Spet tretji je na primer pod krinko skrbi za kakovost tablet ekstazija na tržišču, delal pravzaprav reklamo za njegovo uporabo z besedami: »Občutek je bil nepojemljiv. Počutil sem se tako lepo kot še nikoli v življenju. Celo telo se mi je spremenilo v ogromen penis. Vse skupaj je trajalo osem ur.«

Pod krinko raznih zdravstveno-izobraževalnih dejavnosti ali pa preprosto preko hvalevrednega omogočanja mentorstva mladim učiteljem, rinejo v naš izobraževalni sistem tudi sporne LGBTQ vsebine. Kaj pa je treba v letih, ko se otroci še iščejo, ko so že tako in tako »zmešani« od hormonov, dodatno zapletati življenje s prevpraševanjem o svojem spolu? In to celotni osnovno-šolski populaciji. Take vsebine so po mojih informacijah vdrle tudi v kakšno od katoliških šol.

Čuječnost in pogum

Kot da se želimo norčevati iz mladih ljudi v izjemno občutljivem obdobju življenja. Iz rok nepozornega učitelja, z dovoljenjem nepozornega ravnatelja in s podporo državnih inštitucij, pod krinko hvalevrednih dejavnosti, v naše šole rinejo tudi izjemno sporne vsebine. Kako je to mogoče? Prvič, zaupamo državnim inštitucijam. Kar zdi se nam, da »država« pa že ne bo delala neumnosti, ne bo omogočala neetičnih ravnanj.

In drugič, ker nam velikokrat ni dovolj mar. Komu ni dovolj mar? Najprej nam staršem, ki ne spremljamo več svojih otrok, velikokrat ni mar učiteljem, ki razdelijo vse in omogočijo vse kar se jim reče in ker niso zraven pri dejavnostih zunanjih izvajalcev. Če pa že so, pa si mnogokrat ne upajo »težiti«, ker morda ne želijo izpasti staromodno, nesodobno. Pa še starši jih včasih zabijejo v smislu »saj imajo otroci dostop do vseh vsebin na internetu«. Da, toda takih vsebin naj ne dobijo iz rok staršev, učiteljev in vodstva šole. In to je pomembno sporočilo.

Dragi učitelji, veliko uspeha in zadovoljstva pri vašem delu vam želim na začetku novega šolskega leta. In pa čuječnosti ter zlasti poguma za ukrepanje in plavanje proti toku. Ni (vam) lahko, vem.

Foto: FreeImages

37 KOMENTARJI

  1. Pred nekaj leti sva z možem tako “odkrila” malce nenanavaden program za preprečevanje nasilja v naši OŠ, ki je bil izvajan v drugem razredu v času dveh rednih ur pouka vsak teden. Sva šla v akcijo do vodstva šole, do svetovalne službe na šoli, do odgovornih na MOL in program, ki naj bi ga izvajali v razredu našega otroka od 2.- 9. razreda!!!!! je izginil. Izkazalo se je, da ima MOL zelo ohlapno preverjanje ponudnikov in da ni pravega sita.

  2. To je tipičen primer pozitivne regulacije svobodnega trga. Ko se na trgu (v tem primeru monopolno, pod zaščito države) pojavi pokvarjen, psihopatski “podjetnik” je svojo izkušnjo kupca treba spraviti na trg informacij. Če večina ljudi ima vest in moralo, ga bo s pomočjo zakonov preganjala. Problem pa so socialistične ovce, ki imajo popačeno vest, moralo in pomanjkanje osebne odgovornosti in samostojnega razmišljanja.

    • Točno, ko se z regulacijo zagotavlja kakovost. In potem nekoga, ki si je pridobil vse mogoče licence, sploh niti ne preveriš več kaj prodaja. Saj ima vse certifikate. Tistemu pa, ki jih nima, iščejo dlako v jajcu, da bi mu zbili ceno.
      Nasploh sem pa proti “učenju podjetništva” v šolah, ker gre za zlagano poučevanje. Podjetništvo je poklicanost, tu ni izobrazbe. Meni je pa najhujši zločin nalagati otroke.

      • Podjetništvo v naših šolah “učijo” birokrati (sovražniki podjetništva) iz FDV in FOV.

        Licence uvajata socialna in socialistična Država v imenu regulacije trga, zagotavljanja kvalitete. V resnici pa pozabljajo trg, ga fevdalizirajo.

      • Podjetništvo je način življenja. Dober podjetnik skrbi tudi za izobrazbo sebe in svojih delavcev. Premalo pa je “učenja podjetništva” od pravih podjetnikov v šolah. Zakaj. Ne samo, da jim povedo kako denar leti ampak, da jim povedo, da si je treba v podjetništvu vse priboriti. Delati velikokrat več kot osem ur na dan. Plača ne pride sama od sebe (za razliko od javnega sektorja)..Če je bolniška ti en mesec ne zaslužiš nič potem ni tudi denarja… To so realne razmere v podjetništvu.
        Samo žal tudi marsikateri pedagogi ne vedo kaj je to podjetništvo razen onih, ki predavajo še poleg svoje rednega dela pa morajo imeti za to odprt s.p. ali d.o.o.

      • Koliko izkušenj s poučevanjem podjetništva na šolah pa imate? Koliko ljudi in koliko programov za poučevanje podjetništva poznate? Sam se (zelo) trudim za uvajanje podjetništva v šole in ga poskušam dijakom približati na vse možne načine. Sem učitelj in imam tudi nekaj mikro izkušenj s podjetniškega sveta. Naj povem, da je težko spraviti podjetnike v šole, da bodo učili podjetništvo, in sicer prvič zato, ker nimajo časa, če so pravi podjetniki,m in drugič, ker kje pa piše, da so za ‘v razred’? Res je, Zdravko, podjetništvo ni izobrazba, lahko pa je vzgoja, ne? Kdor pa slabo dela, pa si s slabo reklamo naredi toliko škode, da nihče več noče sodelovati z njim. To je lepota svobodnega trga. Povsem drugače, kot če dobiš zelo slabega učitelja ali zelo slabega zdravnika, pa se ga ne tako rekoč ne moreš znebiti. Ne?

        • S tem se strinjam. A po drugi strani vidim, da podjetništvo učijo socialistični birokrati iz FDV, marsikdo od njih je še STM učil ali celo računalništvo, če mu je manjkalo ur. Morda socialistično Filozofijo, socialistično Sociologijo, socialistično Družboslovje in Umetnost.

          In potem v zvezku Podjetništvo preberem prvi stavek, definicijo podjetnika:

          “Podjetniki so materialistični in pohlepni ljudje, ki se znajdejo in znajo družbi pobrati denar! ” (kot bi Jankovića definiral)

          • Ah, to je bilo kakih 5 let nazaj, ko sem inštruiral srednješolca in vmes za hej pregledal njegov zvezek za podjetništvo. Ko sem iz šokiran nad definicijo, mi ni vedel povedati ali mu jo je profesorica narekovala ali si jo je sam izmislil ali je bil skupinski brainstorming iskanja definicije. Tudi če bi z zvezkov prinorel k učiteljici, ta verjetno tega ne bi priznala. V javni šoli bi moral biti pouk sneman in na internetu.

        • Zakaj vi učitelji začenjate najprej z diskreditacijo? Ste se preveč privadili absolutni oblasti, morda?! Socialistična deformacija?!

          Hvalabogu, kasneje se strinjate z mano, da podjetništvo ni izobrazba ampak vzgoja. Še bolj točno, sad vzgoje. Poklicanost!

          Pavel, a ti to resno? Kje si to našel, hudiča.

          • Zdravko, na tisto o diskredicaji in absolutni oblasti vam sploh ne bom odgovarjal. Poklicanost lahko čuti, ne boste verjeli, marsikdo. In tako človek je potem velikokrat podjetnik, lahko tudi ‘notranji podjetnik’ ali intrapreneur. Tudi v šoli.

            Pavle, resnično. Lahko navedete ta zvezek o podjetništvu? To bi res rad videl.

          • Tudi prav. je določena “profesionalna deformacija” med učitelji, brez katere učitelji ne preživijo našega sistema…

            Še vedno se upirate: podjetništvo ni znanost. Učiti podjetništva ne morete. Lahko pa učite sužnost. Kako biti “pošten suženj”, ki misli da bo podjetnik, ko bo velik. Lahko podpihujete sanje, kot v Hollywoodu.
            Bi radi učili podjetništvo? Učite in vzgajajte svobodne ljudi z dobro presojo med dobrim in zlim. Vpeljite verouk.

            Stoletja je bil verouk edina “izobrazba”, pa je bilo veliko podjetnikov.

          • Morda se res srečava na kakšni delavnici.
            Vendar današnje šole so preveč usmerjenje v teorijo in pa nizanjem podatkov. Imam kar precej izkušenj s tem, ko se izvajal delavnice za ljudi,ki so v teoriji vse razumeli za kaj se gre. Ampak, da bi sami izvedli takšen tip delavnice pa niso imeli znanja. Imel sem srečo, da sem znanje dobil od pedagogov in praktičnih predavateljev iz tujine.. Pa še nekaj, ko so danes vsi tako proti plačilu šolnine.. Programi na katerih sem se izobraževal so vsi plačljivi ampak dobiš praktično znanje in tudi ocenjujeje se tvoje praktično znanje, ki ga moraš pokazati..Seveda da ne bi mislili, da ni bilo teorije ampak recimo temu uporabna.Kdor pa misli, da za podjetništvo ne rabiš znanja živi pa iluziji

        • sodeloval sem v takšnih programih, kjer so ljudje ki so izgubili službe prekvalificirali svojo izobrazbo ali odprli dopolnilno dejavnosti na kmetijah. Sem podjetnik in dobro poznam to sfero. Drugače pa se imel tudi vaš “kolege pedagoge” na svojih delavnicah timskega dela in komuniciranja. Res ni vsakdo za v šolo poznam pa dosti ljudi, ki so že pokazali tudi v šolah primere dobre prakse v podjetništvu. Dobro ste napisali o svobodnem podjetništvu in pa praksi dobrih in slabih učiteljev. Da pa boste lažje predstavili podjetništvo pa naprosite učence katerih starši imajo doma podjetja ali obrtne delavnice naj vam oni predstavijo svoj vidik podjetništva…

          • No, falcon, potem pa se morda srečava na kakih delavnicah, kjer bom med mentorji tudi jaz. 🙂

            Zdravko, nič se ne upiram. Verjamem pa, da poznate lean startup metodologijo. Kako jo opisuje Ries? Ne kot znanost?

          • Iz vsega se da narediti znanost. 🙂
            Bistvo podjetništva pri mladih je najprej vajeništvo. Brez vajeništva ne bo nobenega poštenega podjetništva. Vajeništvo je staro stoletja. In sskozi stoletja je dalo dobre rezultate. Da bi ga zamenjali za lean startup? Saj se šalite. 🙂
            Noben gospodar ni ratal ne da bi imel najprej metlo v roki!

  3. Dajmo ponoviti še enkrat:
    Pri birokratih in v državnih službah ne iščimo odgovornosti.

    Zakaj se dogaja korupcija (le ta se dogaja samo v javnem sektorju, zakaj v šole vdirajo agresivni politkomisarji in pedofili (zlorabitelji otrok). Zato ker ni odgovornosti.

  4. V šoli naj poučujejo le tisti, ki imajo vse profesionalne kvalifikacije za svoj posel. Te kvalifikacije so lahko lastne le pedagogom. Ne vem kaj iščejo kakršnikoli zunanji ponudniki programov v šoli. Ko gre človek v ambulanto k družinskemu zdravniku ali specialistu menda tam pričakuje zdravnika in ne nekega zunanjega ponudnika. Enako na sodišču sodnika in ne kogarkoli.

    Ne vem, zakaj bi dovoljevali, da našim otrokom v šoli soli pamet kdorkoli kot profesionalni pedagog, ki se potrjuje tako z znanjem kot privrženostjo pedagoški deontologiji. Nihče drug kot oni.

    Če bi bil jaz ravnatelj, bi vsem drugim zaprl vrata šole. Kakšni podjetniki neki, lepo vas prosim in njihov EPP?! Sramota!

  5. čisto malo za provokacijo – in kaj je narobe z igralništvom, pornografijo in drogami?? (al je problem samo to, da jih reklamirajo že v šolah?) … sem bil pod vtisom, da ste za svobodni trg…

    • Seveda, OI, se strinjam. Jaz že dolgo razmišljam, da bi začel med šolskimi urami po trikrat moliti očenaš, med lentom pa bi hodil v šolo v belih rjuhah. Saj smo v svobodni državi.

    • Zate itak ni nič narobe, vse, kar je škodljivo – saj to koristi tvojim sebičnim interesom.

      Je pa narobe, da se to promovira.

    • In mimogrede. Šole so državne, svobodna družba pa pomeni čim bolj omejena država. Torej nič reklamiranja v šolah.

  6. Med sporne zunanje vsebine, ki že dolga leta vdirajo v slovenske srednje šole, brez omahovanja lahko prištejemo vsiljivo promocijo absolutno komercializiranih maturantskih izletov in maturantskih plesov skupaj s famozno poulično “četvorko”. Vodstva šol namreč v prostorih javnih institucij, kar državne srednje šole so, omogočajo vsakoletne predstavitve vedno istim privatnim turističnim agencijam in plesnim šolam, ki so se specializirale za pokrivanje srednješolske tržne niše, večina profesorjev in staršev pa v tem ne vidi ničesar spornega, ker »to pač tako je« in to celo podpira kot normalno. Pa ni.

    Ni namreč normalno, da so se maturantski izleti pod okriljem za to specializiranih turističnih agencij izrodili v (cenovno visoko precenjeno!) kontinuirano večdnevno pijančevanje in razvrat brez vsake dodane intelektualne vrednosti.

    Prav tako ni normalno, da so se maturantski plesi pod taktirko plesnih šol, ki svoje posredništvo mastno zaračunavajo, sprevrgli v malomeščansko rajanje mladine po diktatu odraslih. Celoletna plesna »dresura« dijakov četrtih letnikov najprej rezultira v maškarado dragih večernih toalet ter prisilno »žuranje« uporniških najstnikov s starši in profesorji, potem pa še v vseslovensko »ajde, miška mala, gremo, to mi deli«… vse to, preden imajo dijaki maturitetno spričevalo v žepu in si res zaslužijo poimenovanje maturanti.

    Na srečo se tovrstni čredni manipulaciji vsako leto odpove precejšnje število dijakov, ki se ne udeležijo ne takih izletov ne plesov. Še vedno obstajajo tudi srednje šole, ki ne pristajajo na finančno precenjen in hkrati cenen diktat zunanjih vsiljivcev ter po svojih načrtih organizirajo maturantske izlete in plese.

    • Odlično si tole napisal.

      Malomeščani in proletarci na veliko zapravljajo na lahek način pridobljen denar.
      Meščanov v Sloveniji skorajda ni. Niti ODRASLIH, ZRELIH, MATURIRANIH ni. Vsepovsod so žurka za tuj denar.

    • Vse to namreč ima blagoslov oblasti. Vse to je v službi spodjedanja družine in kot takšno dobrodošlo za oblast.

    • Morda samo malce dodatka k temule zelo pozitivnemu razmišljanju. Se zelo strinjam z napisanim, ampak dejstvo je, da so maturantski izleti v tako obliko prišli postopoma.

      Najprej so se maturantski izleti pod okriljem šole začeli spreminjati v pijančevanje. Kolikor se spomnim svojega izleta, je bilo v pijančevanje vključenih nekaj sošolcev. Vem pa, da so se zadeve precej drastično širile, do tega, da je zaradi neumnosti v pijanosti prihajalo do smrtnih žrtev.

      Zaradi vsega tega so v šolah najprej čedalje težje dobili učitelje, ki so bili pripravljeni iti na maturantski izlet in prevzemati odgovornost, kasneje so se od tega ogradile tudi šole. In ker so prej že agencije organizirale izlete, najprej torej v okviru šol, so sedaj povsem samostojno zagrabile za novo ponudbo. Tako je sedaj, kolikor je meni znano, maturantski izlet povsem od šole neodvisna zabava, za katero šola le omogoči reklamo (ali pa še to ne).

      Hočem reči, da do tega ni pripeljala šola kot taka, temveč način zabave naše mladine, ki si brez pijače ne zna predstavljati nobene zabave.

      No ja, tudi mnogo odraslih lahko štejemo v to skupino.

      Za rešitev tega problema se bo treba torej lotiti zadeve precej širše, ne le v šoli.

      • Šola je samo obupala nad učenci? Tako kot komunisti nad narodom. 🙂
        Oblasti je bilo prav, da se dvignejo roke od mladih in da se jih prepusti tokovom. In tega nikoli ne bom odpustil komunistom.

      • Turistične agencije ali plesne šole (maturantski plesi) že leta nimajo vstopa v našo šolo. Zadnja leta tudi dijaki ne romajo več tako masovno v Španijo, kot so še deset let nazaj.

        Imamo pa na šoli določene plačane oglase. Marsikateri strošek nam pokrijejo. V tem ne vidim prav ničesar spornega.

    • za res pravi razvrat na “maturancih” – se zgledujte po ameriških springbreakih …

      me pa zanima koliko od vas je abstinentov od alkohola in koliko vas nikoli ni bilo pijanih (ta teden, ta mesec, v mladosti, na vašem maturantskem..)

      temu se tudi reče svobodni trg. firme ponujajo (tudi po šolah seveda) svoje storitve – in če se par sto najstnikov (ki so takrat skoraj že vsi polnoletni) napali na žurerske izlete, kaj je torej s tem narobe? tisti, ki pa nočejo sodelovati na maturantskem plesu, četvorki, končnem izletu, pa imajo vso svobodo, da na njih ne sodelujejo…)

      • Ti nisi sposoben presoje o tem kaj je dobro in kaj ne. Zato raje utihni. (Poskus utišanja komentatorja. Tega na Časniku ne želimo. – Administrator)

        • predragi strpnež, vdani večni Poslušalec drugih in ljubitelj vseh drugih/drugačnih,
          torej, če te prav razumem, svobodni trg ve kaj je dobro in kaj ne?

          • spelji se, prezirljivec. Nisi sposoben nobenega drugega čustva kot prezir. (Spoštovani Zdravko. Nikogar ni dovoljeno poditi s Časnika, četudi se z njim ne strinjate. – Administrator)

      • Ti obveznoime, le tuliš v svoj rog – tebi se ne gre za svobodni trg. Tebi se gre za čim bolj razvratno družbo – da boš manj izstopal.

  7. Pijanstvo in žuriranje je morda samo zgled od doma..ali pa obratno preveč zaprte družine pa se najstnikim potem “utrga” na maturancih..

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite