Kako je že z ugledom sodne veje oblasti

16
Foto: Flickr.
Foto: Flickr.

Predstavniki slovenskih sodišč se ves čas sklicujejo na to, da imajo avtoriteto. Ta pa ne pride sama od sebe, temveč le z dolgotrajnim in poštenim delom.

Delu sodišč naj bi v Sloveniji zaupala le četrtina ljudi, zato bode v oči nastopaštvo najvišjih predstavnikov sodišč, ki od javnosti zahtevajo skorajda ponižnost. Samo zahtevanje avtoritete in spoštovanja, če ni podprto z zaupanjem v verodostojnost in poštenost, meji na totalitarizem ali pa na absolutizem iz časov pred obdobjem razsvetljenstva in modernih demokratičnih družb. To velja za vse branže oblasti, predvsem za izvršilno, zagotovo pa tudi za zakonodajno in sodno. Med vsemi vejami oblasti morajo biti ločnice, med seboj morajo biti samostojne in neodvisne. Praktična zgodovina morda uči, da je največja nevarnost v tem, da bi si izvršilna oblast podredila ostali dve, lahko pa je tudi drugače. Sodstvo, ki ne uporablja zakonov ali jih uporablja selektivno ali pa jih zlorablja, ne samo, da tepta pravičnost v družbi in pravice posameznikov, ampak izničuje pomen zakonodajne veje oblasti, in sicer prek tega, da se zakoni, ki naj bi veljali za vse enako, ne uporabljajo, kot so mišljeni v teoriji delitve oblasti, v pravični družbi.

Sodišča so večino časa odmaknjena od burnih dnevnopolitičnih dogodkov, prav tako pa naj bi na njih delovali ljudje z integriteto, ki se svojega dela lotevajo strokovno in nepristransko. Tako je tudi prav, sodstvo je hrbtenica demokratična družbe in skrbi za pravičnost in red v družbi, predvsem pa za enakost pred zakonom. Zato morajo biti pri sojenju nepristranska in tudi dajati videz nepristranskosti (npr. sodba Ustavnega sodišča št. U-I-125/10). Slaba podoba sodišč v javnosti ne more presenečati, saj imajo naša sodišča ravno z nepristranskostjo in dajanjem videza nepristranskosti velike težave. Proces Patria je tukaj samo vrh ledene gore, ki se razteza od tega, da sodišča delajo počasi, da so draga po kriteriju, koliko sredstev na posameznega državljana se nameni za sodstvo, da sodniki paktirajo s stečajnimi upravitelji in še bi lahko našteval. Zelo bode v oči politična pristranskost, saj dobi človek občutek, da sodišča delujejo politično. Politiki desne opcije in njihovi simpatizerji se zelo hitro znajdejo v takšnem ali drugačnem postopku, tudi za dejanja, za katera se njihovim nasprotnikom s tem ni treba ukvarjati.[1. Najbolj očiten primer je Zoran Janković, ki je na eni izmed hrvaških televizijskih oddaj prostodušno priznal, da se on ne boji pregona, kakršnega je doživel Janša, saj ravno Janković ves čas velja za Janševega političnega nasprotnika. Nasprotovanje Janši je torej izzvenelo kot razlog, zakaj se ne boji pregona. Tudi Virant, ko je bil še v družbi SDS, je dobil pogojno obsodbo (en mesec zapora) zaradi razžalitve Draga Kosa, danes je Virantu precej varen pred sodišči, celo kar se tiče spornih letalskih kart. Morda je razlog soroden kot pri Jankoviću. Nepredstavljivo je, da bi naše sodstvo obsodilo npr. Igorja Lukšiča za razžalitev Branka Grimsa.] Prav pregovorna je bila neučinkovitost sodišč.[2. Glede kazenskih zadev imam z izrazom ”sodišče ali sodstvo” v mislih celotni sistem pregona, torej tudi policijo in sodišča, pri katerih je vprašanje pristranskosti prav tako pereče kot pri samih sodiščih.] pri preganjanju gospodarskega kriminala, in sicer v devetdesetih letih in prvem desetletju novega tisočletja. Del družbe je opozarjal na problem, sodišča pa so se izmikala in ljudi poučevala o tem, kako so strokovna, neodvisna in ugledna. Potem pa je medijska ‘mašinerija’ ustvarila prepričanje, da je Janša ustvaril tajkune in pregon se je začel tudi tu. Veliko t.i. tajkunov se je v politične namene pripisalo Janši in desnici,[3. En takšnih je Boško Šrot iz Pivovarne Laško, ki pa je bil član Pahorjeve SD, Igor Bavčar je v Istrabenz prišel neposredno iz LDS, Hilda Tovšak naj bi bila sicer povezana z nekdanjo SKD, na veliko pa je sodelovala prav z Jankovićem.] sam pregon pa je potekal selektivno, o pregonu Jankovića in marsikaterega preostalega člana F21 pač ni bilo govora. Zelo pomenljivo za delo sodišč je tudi to, česar se ne procesira in ne le to, kaj se procesira. To ustvarja občutek dvojnih meril. Človek se zamisli tudi ob tem, kolikšna odškodnina je bila dosojena v primeru novinarja Karbe zaradi objav o Janezu Janši in Patrii in koliko lahko v primeru uspeha od Karbe pričakuje kardinal Rode.

V primeru Patria pa je del našega sodstva popolnoma izgubil kompas. Če pustimo ob strani sam postopek in namenimo nekaj misli okoliščinam, ki zadevo spremljajo, je zelo očitno, da sodišče ne daje vtisa nepristranskosti. Še več, človek dobi občutek, da se sodišče niti ne trudi dajati videza nepristranskosti, če ne celo, da se trudi dajati videz pristranskosti. Spomnimo se na izjavo višje sodnice (sicer ne kazenskega oddelka), ki je sodnici Klajnškovi čestitala za obsodbo oziroma pogum, da je obtožene obsodila, pri tem pa iskala vzporednice med protestniki pred sodiščem in prebivalci Severne Koreje, če pomislimo na nedavni Maslešov izbruh na sodniških dnevih, kjer se je osebno lotil ustavnega sodnika Zobca in prav Janše, ki je trenutno na Vrhovnem sodišču stranka v postopku, težko je tudi spregledati, da je v prvi vrsti med Masleševim govorom sedel vrhovni tožilec (na sodniških dnevih!) Andrej Ferlinc, ki je v zadevi Patria zastopal obtožbo.

Res je, da večina sodnikov in sodnega osebja s Patrio nima nič, vseeno pa imajo pred sodiščem vsak dan protestnike, vendar je to del posla, tako kot imajo vse službe svoje slabe strani. Ampak če želi imeti sodišče avtoriteto neodvisne veje oblasti in uživati ugled, se ne more hkrati norčevati iz svojega posla in iz ljudi, hkrati pa zahtevati ugled. Za ta ugled mora sodišče nekaj narediti, sodniki se morajo včasih ugrizniti v jezik, se upreti takšnim in drugačnim skušnjavam in se vsaj truditi dajati vtis dostojnosti in nepristranskosti.

Prav smešno je, kako Masleša za slab ugled sodstva krivi napade politikov. Če pomislimo, da ima SDS okrog 25% podporo volilnega telesa (ne vemo sicer, kako bo na dan volitev, ampak zadnjih 10 let je ta stranka na volitvah dosegala malo čez 25%), in če predpostavljamo, da vsi podporniki SDS ne zaupajo sodiščem, potem tudi izmed ostalih 75% ljudi sodstvu še vedno zaupa samo uboga tretjina, kar je precej manj kot v resnih demokracijah. Sodniki, predvsem pa vodstva sodišč bi se lahko zamislila in poiskala način, kako naprej. S tem, kar se dogaja, pa na žalost le krepijo podobo sodstva kot kršitelja človekovih pravic, uničevalca demokratičnih volitev in ustvarjalca dvojnih meril v družbi. Ugled, seveda, ni edina žrtev arogance naših sodišč.

_______________

OPOMBE:

16 KOMENTARJI

  1. Veste dragi državljani
    Slovenščina je en zelo natančen jezik in vsaka beseda v njem ima določen enoznačen pomen.
    Beseda sodnik pomeni osebo, ki pozna pravo in ima visoke moralne in etične kvalitete, Zato od nje lahko pričakujemo Sodbo.
    Beseda zagovornik pa pomeni osebo, ki nekaj ve o pravu amapk dela po zahtevah naročnika in so njegove etične in moralne vrline podrejene temu, če jih sploh ima.
    V vrhu našega osdstva prevladujejo zagovorniki in so sodniki v manjšini in zato so za
    – Napadalce na Slovenijo, ki jo poskusili zrušiti v vojni oprostilne sodbe
    – Osvoboditelji so obsojeni brez dokazov (miselni delikt po mojem mnenju ni dokaz, verjetno je po mnenju zagovornika)
    – Tatovi in barabe, ki so pokradli delavce z neplačevanjem plač in prispevkov so oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov
    – Narkodilerji so oproščeni zaradi “nepravih” dokazov

    Nikjer na svetu okupatorji in domači izdajalci ne spoštujejo osnovnih moralnih in etičnih norm in tudi v Sloveniji je tako in zato o ugledu sodne oblasi ni govoriti, bolj o neugledu.

    • Če bi izpustil to o napadalcih, osvoboditeljih in tatovih bi še vedno imel tehten komentar.
      Za krivične sodbe gre, ne glede na to a gre za napadalce, osvoboditelje ali tatove!

  2. Namesto sveč, ki jih demonstranti pred sodiščem prižigajo vsak dan, bi morali tja nositi vrečke s smetmi.
    Če rdeča sodna golazen noče na smetišče, jim ga je potrebno tja prinesti.
    V Sloveniji je v skoraj vseh porah političnega in gospodarskega, korupcija problem, ki se začne pri neodvisni veji oblasti in se pri njej tudi konča.

    Članek gospoda Slaviše Ivanovića je povsem na mestu!

  3. S totalitarnim obnašanjem, zlasti vodilnih v pravosodju, si pravosodje ne bo pridobilo zaupanja in zaradi tega ugleda.

    Grobe kršitve človekovih pravic v pravosodju, zahtevajo takojšnje ukrepanje demokratičnih sil v slovenski družbi in odstavitev tistih, ki te kršitve izvajajo in podpirajo!!!

  4. Kdor je resnični demokrat, bo povzdignil glas in zahteval, da se preneha s kršitvami človekovih pravic in izvedejo v ta namen samoumevni ukrepi.

  5. Logično je, da Cerar ne povzdigne glas, ker je vseskozi pomagal tlakovati takšno pravosodje kot pravni svetovalec vseh levih vlad in predsednik sodnega sveta.

  6. Vrhovno sodišče Slovenije je potrdilo prenehanje delovnega razmerja delavki, ki je zaradi lačnih otrok vzela 13,00 RUROV kot blagajničarka. To se lahko prepričate na internetnem pregledu sodne prakse tega sodišča.

    Vprašam vas:

    Kašna pa je odgovornost tega sodišča, če zavestno krši človekove pravice, ki so vredne znatno več kot 13,00 EUR?

    • Kazensko zakonik

      Tatvina

      204. člen

      (2) Če je vrednost ukradene stvari majhna in si je storilec hotel prilastiti stvar take vrednosti, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.

      Zakon o delovnih razmerjih

      a) Izredna odpoved delodajalca

      110. člen

      (razlogi na strani delavca)

      (1) Delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi:

      – če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja,…

      kako bi se pa ti odločil, če bi bil sodnik, ki mora spoštovati ustavo in zakone? 🙂

      • Ladko, kako bi se pa ti odločil? Ali morda namiguješ, da bi učeni črkobralec utegnil odločiti enako, kot bi odločil neuk debilček?

        Zanimivo, sposobnost, ki preprečuje aplikacijo nesorazmernih kazni ob upoštevanju zakonodaje, imenujemo – razsodnost.

        • v mislih nisem imel neukih debilčkov, ampak očitno je bilo to preveč optimistično. 🙂 vsaj v tvojem primeru. 🙂 tako da me veseli, da ti je očitno jasno, kam spadaš. 🙂

          tako da za “neuke debilčke”, kot praviš, še dodatno pojasnilo. bistvo je v tem delu:

          Delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi:

          in če se delodajalec tako odloči in ima zakonske razloge za to (glej poudarjen tekst v prejšnjem komentarju), potem ga ni sodnika, ki se bi lahko tu delal pametnega ali “pravičnega”. 🙂 bi bilo nezakonito. 🙂 in s tem bi kršili načelo pravne države. 🙂

          lahko kvečjemu trdimo, da je zakonodaja neustrezna, do delavca nepravična, prestroga in nepoštena, ampak zakonodajo ustvarja parlament, ne sodstvo. tako da sodnik ne more odločat mimo tega, kar je parlament določil z zakonom. 🙂 bi pomenilo kršitev načela pravne države. 🙂

          in kazen tu sploh ni tako nesorazmerna, kot se ti morda zdi, ker ena bistvenih elementov pri razmerju med dalavcem in delodajalcem je zaupanje. in ali lahko delodajalec zaupa nekomu, ki mu krade? 🙂 pa tudi tega očitno ne upoštevaš, da bi s to “razsodnostjo” dejansko potem legitimirali tatvino. 🙂 in zamisli si podjetje, ki zaposluje npr. 1500 ljudi. in vsak od njih bi vzel 13 evrov, torej skupno 19.500 evrov. in to vsak mesec. sodnik bi pa vsakič odločil, da bi bilo nekoga odpustiti za 13 evrov “nerazsodno”. 🙂 delodajalec bi se pa moral potem ukravjati še s tem, da bi lovil tiste delavce, ki bi se pač odločili, da je “razsodno in sorazmerno”, da delodajalcu vzameš 13 evrov. 🙂 to bi bila pravna država! 🙂

          sicer pa, v čem je razlika, da nekoga oprostiš, ker se ti zdi, da je nepravično, da izgubi službo, čeprav za to nimaš podlage v zakonu in tem, da nekoga pošlješ v zapor, ker se ti to zdi pravično, čeprav za to nimaš nobene podlage v zakonu? 🙂

          skratka, tisto, kar ti imenuješ “razsodnost” je dejansko arbitrarno sojenje, ki pomeni eno bistvenih kršitev pravne države. 🙂 zakoni naj bi bili pisani jasno in nedvoumno ravno zato, da ne bi bilo treba sodnikom odločati o tem, kaj je “razsodno” in kaj ni, ker če bi morali o tem odločati, potem bi se kmalu zgodilo, da bi eden odločal tako, drugi pač drugače, eden bi npr. mejo postavil pri 100 evrih, drugi morda 500 evrih, tretji pa 50 evrih, četrti pa 1000 evrih, kar bi bila spet očitna kršitev načala pravne države. 🙂 vidiš, na vse to morajo nekateri misliti, da lahko potem “neuki debilčki” živijo v pravni državi in se pritožujejo, kako je vse skupaj “krivično, nerazsodno in nesorazmerno”. 🙂

          • Da si samo črkobralec pri vsej svoji izobrazbi si že dovoljkrat dokazal, tako da lahko nehaš. Sodniki so zavezani razsodnosti! Sicer bi vsak črkobralski debilček lahko bil sodnik, ki mu “ne bi bilo treba odločati o tem, kaj je razsodno”.

          • @zdravko,

            spet razbijaš s ponvami? 🙂

            ali bi morda za spremembo kdaj kaj tudi pojasnil in argumentiral? 🙂

          • Teatralični lik Aladar Berglez, si je danes vzel čas za razbijanje s ponvami na tem portalu in blefira, da pozna zakonodajo, nima pa poguma, argumentov pa sploh ne, da bi pod lastnimi zapisi, z DOKAZI utemeljil svoje brezsramne trditve, da je Janez Janša “navaden kriminalec”, kar je pred nekaj dnevi zapisal na drugem koncu tega portala!

            In tak pristranski samovoljnež bi rad pridigal zakonih in arbitrarnosti?!?

          • @človek,

            isti kot zdravko. nabija, nobenega argumenta, pojasnila, s katerimi bi ovrgel karkoli sem zabisal. 🙂

            da je janša kriminalec, je pa moje mnenje, kot je tvoje mnenje, da ni. 🙂 pač, živiva v dmokratični in svobodni državi, kjer je svoboda razmišljnanja in in iražanja mnenj vrednota, ki je zaščitena tudi z ustavo. 🙂 v čem je torej tvoj problem? 🙂 v tem, da se s tabo ne strinjam? 🙂 tvoj problem tragikomični lik človek. 🙂 če pač ti teh dokazov ne vidiš ali nočeš videti, to ne pomeni, da moramo za podobno “slepoto” trpeti tudi vsi ostali. 🙂

  7. Po logiki stvari, ima tisti, ki je sodnik in sodi drugim, strožjo odgovornost, ko gre za njegove napake pri sojenju oziroma v sodnem procesu.

    Če tega ni, zaman sanjamo o pravični pravni državi!

  8. ..Slovenija je prizorišče največjega potrjenega oz. evidentiranega masovnega zločina na tleh Evrope po ww2….

    ..slovensko pravosodje se v 24 letih ni niti poiskusilo soočiti s tem in zadeve perocesuirati…ponavljam, niti poiskusilo…

    ..da ne govorimo o poznejših zločinih režima in kjer so odgovorni še vedno živi in dosegljivi..

    ..že samo zaradi tega si ne zasluži nobenega spoštovanja..

Comments are closed.