Tomáš Sedláček z Ekonomijo dobrega in zla pogleda v zakulisje ekonomije, človekovega samorazumevanja in medčloveških odnosov od starodavnih mitov, Svetega pisma, moderne filozofije vse do današnje finančne krize. Knjiga sodi v tradicijo renesančnih mislecev, saj avtor v njej prepleta filozofsko, teološko, antropološko, umetniško misel z razlago ekonomskih idej kot sta npr. nevidna roka trga ali živalski duhovi. Knjiga, ki je na zadnjem knjižnem sejmu, na katerem je gostoval tudi češki avtor, prejela nagrado za najboljšo poslovno tujo knjigo, je temeljita refleksija odnosa do življenja, duhovnih in materialnih dobrin. Hvalospevi eminentnih avtorjev in medijev (Frankfurter Allgemeine Zeitung govori o »fascinantnem potepanju po zgodovini ekonomske misli«) niso tako za lase privlečeni.
Tomáš Sedláček predava na fakulteti socialnih znanosti v Pragi o filozofiji in ekonomiji, zgodovini ekonomskih teorij in aktualnem gospodarskem stanju. Na univerzi Yale, katere štipendist je, so ga uvrstili med pet najperspektivnejših mladih ekonomistov na ameriških tleh. Že pri štiriindvajsetih je bil ekonomski svetovalec Vaclava Havla, od leta 2011 deluje kot makroekonomski analitik za Češko centralno banko in je danes iskan komentator in predavatelj. Njegov javni nastop je podobno luciden in nabit z informacijami ter uvidi kot njegov slog pisanja, ki izdaja tudi doktorat iz filozofije. S svojim energičnim nastopom nekoliko spominja ne nekega slovenskega filozofa, če odštejete določene tike in ideološko ozadje.
Knjiga Ekonomijo dobrega in zla ni poceni kritika ekonomije, marveč njena obogatitev ter umestitev v širši kontekst človekovega samospraševanja. Sedláček opozarja, da se ekonomija nič kaj ponižno osvobodila etične dimenzije in se na vsak način izogiba vsakršnim vrednostim sodbam, čeprav tudi ekonomija želi spremeniti, kar je zanjo slabo (vsaj trpljenje, neučinkovitost, revščino ipd.) Problematizira pogled na sebične motive, ki naj bi po nekem avtomatizmu prispevale k skupnemu blagostanju, kar lahko sodi po eni strani pod teorijo o nevidni roki trga po drugi v teorijo (družbenega nauka Cerkve) o grešnih strukturah. Avtor nasprotuje prevladujočemu stanju, ko poskuša ekonomija razložiti vse z enim samim dejavnikom: ekonomijo. Sedláček meni, da preučevanje ekonomije, ki ne bi presegalo okvirov ekonomije, ne more voditi k boljšemu razumevanju človeškega vedenja. Nasprotno: zanemarjanje metafizičnih vprašanj v osrednjih ekonomskih krogih vodi k zatonu ekonomske znanosti.
Avtor nas ob spremstvu velikega zbora uglednih zgodovinskih spremljevalcev popelje od epa o Gilgamešu, preko starozaveznih, hebrejskih načel, antične Grčije, krščanstva do sodobnih filozofov – od Descartesa, manj znanega, a pomembnega Bernarda Mandevilla in Adama Smitha – k razmisleku o vlogi ekonomije v naših življenjih. Knjiga ne sledi le eni od ekonomskih šol, ki lahko po mnenju avtorja kaj hitro preidejo v prave veroizpovedi, marveč gre korak naprej oz. globlje in pokaže na to, da so številni ekonomski modeli pravzaprav gradbeni odri, na katerih ne bi smeli graditi katedral, kot se dogaja danes. Še več: ekonomisti so danes razlagalci realnosti in preroki, neke vrste svečeniki, posvečeni v matematični jezik grafov in tabel. Za vso racionalnostjo ekonomije (ki se zgleduje po fiziki, čeprav gre za družboslovno vedo) pa se po mnenju avtorja pogosto skrivata iracionalnost in čustvenost pripadnikov ekonomskih šol.
Skozi knjigo se prepleta nekaj ključnih vprašanj, ki se kažejo v današnji finančni krizi. Med njimi nas spremlja – vse od raja – pretirana potrošnja in vprašanje zadovoljstva, iskanja ‘točke dovolj’. Potrošnja deluje kot odvisnost, saj vsaka nova zadovoljena želja spočne novo. Še bolj kot finančna kriza po Sedláčku naš čas zaznamuje ‘dolžniška doba’, pri čemer dolg ne nastaja zaradi pomanjkanja, marveč zaradi čezmernosti. K temu nas sili vsesplošna obsesija z (brezciljno) rastjo, rastjo BDP-ja, ki pa se nato ne preseli v naše zadovoljstvo. Avtor nas vabi, da izstopimo iz spirale vedno novih želja, vedno novih nakupov in vedno novih dolgov ter pokaže na starodavne prakse, ki so predstavljale korektive v družbi (npr. desetina, pravica paberkovanje in sobotna leta v judovstvu), ki bi lahko prestavljale korektive maksimaliziranju BDP-ja. Opozarja tudi na to, da nas lahko naslednja velika finančna kriza zatrese v temelju, če se ne bomo iz nje nič naučili. Trdi, da moramo splošni cilj gospodarske politike od doseganja rasti premakniti k omejevanju čezmerne rasti in k skrbi za prihranke ter minimaliziranje dolgov. Primanjkljaj bi bil tako dovoljen v slabih letih, nadoknaditi pa bi ga bilo potrebno v dobrih letih.
Če bi knjigo Ekonomija dobrega in zla poskusili opredeliti žanrsko, bi lahko rekli, da je bolj filozofsko kot ekonomsko delo avtorja, ki očitno ve, kaj govori, ko govori o ekonomiji. Ne ponuja receptov, marveč odpira nekatera (neprijetna) ključna vprašanja za naše skupno in prihodnje življenje. Morda je lahko vsebina knjige neprijetna ali celo naivna za kakšnega ekonomskega strokovnjaka (eden izmed njih je na primer z zamahom roke predčasno zapustil srečanje z avtorjem), vendar ekonomijo vrača nazaj med družboslovne vede, ki premorejo nekaj ponižnosti.
Ekonomija dobrega in zla je izšla pri Založbi Družina leta 2014, prevod: Peter Kuhar in Niki Neubauer. Knjigo lahko naročite na Časniku.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
