Kako doseči »všečne« cilje razvoja države?

25
282

Prodajati moramo znanje, ne delovne sile. To je oz. bi moral biti prvi cilj in strategija razvoja države, kar je enako pomembno kot ustava, ki zadeva vsakega državljana. Slovenska vlada je na zahtevo EU l. 2013 prvič napisala strategijo pametne specializacije Slovenije, in sicer tedaj le do leta 2020, da bi lahko pridobila evropska kohezijska sredstva v višini 3,3 milijarde evrov. Evropska komisija je tisto strategijo zavrnila kot nerealen »spisek želja« Slovenije. Vlada je nato napisala nove cilje in strategijo, ki jo je komisija sprejela. V lanskem decembru pa je vlada sprejela cilje in strategijo pametne specializacije tja do leta 2030, kar je edino pravilno za kvalitetno gospodarno vodenje države in ekonomije, če ima seveda ta strateški dokument pravo vsebino. Dokument je namreč potem osnova za poslovne načrte gospodarstva in načrte podporne infrastrukture države, to je »javnega sektorja«.

Prvi je o sprejeti strategiji 2030 zaskrbljeno in iskreno kritično pisal prof. dr. Mojmir Mrak, in sicer v članku Božično drevesce za državljane. Profesor Mrak meni, da ima sprejeta vladna strategija razvoja države preveč všečnih ciljev, a zelo malo je napisano o predstavljenih ciljih, kako jih bomo dosegli. Brez jasno artikuliranih instrumentov za doseganje ciljev strategije je relevantnost celotnega dokumenta zelo vprašljiva ali pa je žal sploh ni. Ker gre za strateški dokument države bi bilo odgovorno, da vlada odgovori na to kritiko.

Kaj pa menijo o tem politične stranke oz. poslanci v DZ RS, akademiki na SAZU in drugi strokovnjaki?

Kljub vsemu je to korak naprej, da končno aktualna politika oz. vlada kreira strateški dokument o ciljih in strategiji pametne specializacije države. Podobno kot to počnejo uspešna podjetja. Ne pozabimo, da je dr. Jože Mencinger  še l. 2013, v članku Neuporabnost kisika za gospodarstvo, povsem zmotno spraševal: »Naj vlada ugotavlja, kateri so globalni konkurenčni razvojni projekti? Mar ni to posel delodajalcev in ne vlade?« Nasprotno temu mnenju pa je novinarka Simona Toplak napisala zelo kvaliteten in aktualen komentar:» Slovenska strategija pametne specializacije nima ovrednotenega ne tržnega potenciala ne služb, ki naj bi jih tako ustvarili. Sama vlaganja v raziskave in razvoj, čeprav so velika, nam ne prinesejo nazaj evrov, ne služb, ne rasti, kar nam govorijo tudi mednarodne ustanove.« Slovenska zgodba se konča, ko je potrebno komercializirati izdelek ali storitev. »Ko potrebuješ vlagatelje in trg, ko hočeš izdelek komercializirati, torej izdelovati in prodajati, iz Slovenije odideš. V nadaljevanju komentarja je Toplakova omenila, da je japonska strategija je veliko bolj konkretna kot katerakoli slovenska, čeprav ji mednarodni ekonomisti očitajo, da ni dovolj natančna in ne merljiva. »Japonsko razvojno strategijo je mogoče strniti: delali bodo izdelke in ustvarjali bodo potrebo po teh izdelkih in storitvah. Imeli bodo izdelek in imeli bodo trg. Predvidena enormna so državna vlaganja, vendar pa država vlaga samo v tisto, za kar obstaja kupec.»

Znan mi je primer podjetja z več kot 1000 zaposlenimi. Podjetju so bili poslani svetovalci iz Danske, ki jih je EBRD pred leti brezplačno nudila našim oblastem. Po treh mesecih so odšli razočarani, saj v tem času niso dobili kontakta z Nadzornim svetom podjetja. Iz razgovorov in dokumentov so zaključili, da nadzorniki ne opravljajo svojih nalog, saj upravi ne postavljajo zadosti ambicioznih ciljev pozicioniranja podjetja na trgu. Postavljeni cilji niso bili plod resnih tržnih analiz potencialov podjetja. Podjetje ima danes manj kot 500 zaposlenih.

Zakaj si večina slovenskih podjetij torej ne postavi višjih ciljev, to je poslovati s produkti z višjo dodano vrednostjo na zaposlenega in s konkurenčnostjo osvajati deleže na  trgu, da bi lahko zaposlenim dajalo primerljive evropske plače? Zakaj lastniki ne postavijo v nadzorne svete strokovnjake, ki poznajo branžo, trg in trende dejavnosti?

Mogoče je vzrok temu tudi to, da podjetja pridobivajo potrebna finančna sredstva predvsem s krediti in ne na trgu kapitala. Menedžerji, zlasti tisti ki so »postali« še lastniki,  ne iščejo vlagateljev, ne izdajajo in prodajajo delnic, saj bi s prihodom novega lastniškega kapitala izgubili vpliv in moč v podjetjih. Prevladuje »kreditizem«. ki je glavni boter bančne luknje. Prof. dr. Peter Glavič že dolgo opozarja: «V Sloveniji je uničen kapitalski trg, ki je v tržnem gospodarstvu bistven za preživetje države in naroda.« Slovenci naj bi imeli  v bankah več kot 17 milijard evrov. Veliko slovenskega kapitala je v tujini in tam financira nova delovna mesta. V razvitih državah državljani veliko vlagajo v gospodarstvo. Nemci imajo vloženega štirideset odstotkov svojega kapitala, v ZDA celo oseminsedemdeset, mi pa imamo v gospodarstvo vloženo le pet odstotkov kapitala. Pričakujemo pa razvoj gospodarstva, kvalitetna delovna mesta z visoko dodano vrednostjo ter konkurenčnostjo. Želimo si višje plače, pokojnine, boljše javne storitve. Zakaj torej ne vlagamo več našega kapitala v naše gospodarstvo? Mar imajo menedžerji raje bančne kredite in ne kapitala (domačih) vlagateljev? Kaj je ugodnejše za razvoj podjetja, bančni krediti ali kapital vlagateljev?  Vsekakor je potrebno je več vlagati v razvoj, da bomo prodajali znanje in ne le delovne sile.

25 KOMENTARJI

  1. V dokumentu vlade Strategija razvoja Slovenije je pogrešati stik s stvarnostjo Slovenije, tisto pravkar stavkajočo. Stik s stvarnostjo lahko ponazarja razvojna daljica Primanjkljaja in dolga države. Vrišemo jo vrišemo od “razvojne” točke A. za leto 2009 v znesku 12527 milijonov evrov do “razvojne” točke B. za leto 2016 (zadnji podatek) v znesku 31730 milijonov evrov in dalje proti nekakšni “točki pametne specializacije” – vektor (smer) “(Borut) Pahorjeva Silicijeva doline Evrope«.

    Strategija razvoja Slovenije do 2030 kot enostranski dokument trenutne pro-komunistične vlade pa ni enako pomembna kot naša Ustava.

      • Kot pojasnjeno, stik s stvarnostjo, tisto pravkar stavkajočo, ima tista politika, ki vriše “razvojno” daljico Primanjkljaja in dolga države, vektor “(Borut) Pahorjeva Silicijeva dolina Evrope”.

        Današnji očitek tisti opoziciji, ki je – stvarno – povsem eliminirana iz vladnega odločanja, pa je neutemeljen.

  2. Cilje in strategijo razvoja si postavljajo podjetja in države, ki razumejo tržno gospodarstvo. Zato so uspešni!
    Tega se zavedajo že dolgo celo Kitajci, ki masovno študirajo na ameriških in drugih univerzah, ker vedo, da le s tem zanajem lahko dohitevajo ZDA.
    Cilje in strategijo pametne speciazacije zahteva tudi od svojih članiv EU, če hočejo evropska sredstva. Kaj počne pa opozicija, ki se trudi za zmago na volitvah in pričakuje sredstva EU, če “komunistična vlada” napak dela?

    • »Če pri nas vprašate politike, kaj bomo počeli čez 30 ali 40 let, nobeden nima pojma, kaj naj bi počeli. Vizija naših politikov je računovodska, zanima jih samo eno, da se bilance na letni ravni zaprejo, ne pa dolgoročen gospodarski razvoj. Ta »računovodska politična vizija« nas bo dolgoročno pahnila v zaostajanje tudi za vzhodnoevropskimi državami. Češka nas je že prehitela.«

      Ali ni ravno pomanjkanje realnih vizij, ciljev in strategij specializacij na državni ravni, tudi podjetij, največji in pogosti vzrok za njihovo prezadolženost in propad ?
      Dr. Jože P. Damjan

  3. Stik s stvarnostjo je sledeči:

    Javni dolg se je v zadnjih 10 letih zvišal iz cca 23% BDP na cca 80% BDP.
    Slovenija je zadolžena (javni dolg) za cca 33 milijard €. Včasih malo več včasih malo manj glede na to kdaj in za koliko reprogramirajo stare dražje kredite z novimi cenejšimi.
    Kar pomeni, da samo za odplačilo obresti na leto gre več kot milijarda €, ne da bi se pri tem zmanjšala glavnica dolga. To pa je več kot 10% letnega proračuna.
    Sedaj se hvalijo z gospodarsko rastjo, vendar ta gospodarska rast, cca 4% letno, komaj zadošča samo za poplačilo obresti na dolgove. Hvaljenje s to rastjo je pripeljalo samo do tega, da sindikati v javnem sektorju izsiljujejo višje plače, kar bi znašalo cca 900 milijonov letno. Iz tega začaranega kroga se država ne zna izvleči, ko bo prišla naslednja kriza bo sledilo zelo zelo težko obdobje, ki smo ga že poznali.
    Ob naslednji krizi ne bo več možnosti takega poskoka zadolževanja kot je bil v zadnjih 10 letih. Ko nekateri ekonomisti razlagajo, da nam ne gre slabo nam enostavno lažejo.

  4. Kaj meni opozicija, ki ima stik s stvarnostjo, o strategiji 2030, ki jo dokumnet države RS, ne samo vlade do EU,Kje je dokumnet dober, kje pmanjkljiv?

  5. Evropska komisija je objavila natečaj za umetno fotosintezo, ki sodi med najbolj obetavne tehnologije za proizvodnjo čiste energije. Nagrado v višini pet milijonov evrov bo podelila raziskovalcem ali inovatorjem, ki bodo razvili najboljši prototip za proizvodnjo trajnostnega goriva iz sončne svetlobe, vode in ogljika iz zraka.
    Evropska komisija je v okviru torkove podnebne konference v Parizu objavila natečaj za umetno fotosintezo. Nagrado v višini pet milijonov evrov bo podelila raziskovalcem ali inovatorjem, ki bodo razvili najboljši prototip za proizvodnjo trajnostnega goriva iz sončne svetlobe, vode in ogljika iz zraka.
    Gre za drugo od šestih nagrad evropskega sveta za inovacije, ki se podeljujejo v sklopu programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020, so danes sporočili v Bruslju.
    Umetna fotosinteza, ki sodi med najbolj obetavne tehnologije za proizvodnjo čiste energije, posnema postopek naravne fotosinteze. Ko bo tehnologija dovolj razvita, bo predstavljala pomembno alternativo fosilnim gorivom s številnimi možnostmi uporabe v industriji, gospodinjstvu in prometu.
    Na prijave bodo v Bruslju čakali do 29. junija 2020, rok za predložitev rešitev pa je 3. februar 2021. Razviti prototip mora zajemati celoten proces od zajema svetlobe do proizvodnje goriva in biti sposoben napajati majhen motor. Podelitev nagrad je predvidena v zadnjem četrtletju 2021.
    EU bo v naslednjih treh letih v okviru programa Obzorje 2020 vložila 2,2 milijarde evrov v razvoj trajnostnih čistih energij. Naložbe bodo usmerjene v štiri povezana področja, in sicer obnovljivi viri energije, energijsko učinkovite stavbe, električna mobilnost in rešitve za skladiščenje. 200 milijonov evrov bo namenjenih tudi razvoju in proizvodnji naslednje generacije električnih baterij v Evropi. Obzorje = Horizonte.

    S tem natečajem je jasno povedano kaj storiti, vse podatke dobite na »Obnovljiva.sila@gmail.com«. Vse je razvito je treba samo predstaviti.

  6. Ali ima opozicija alternativnii dokument, ko gre na volitve za zmago, a ta dokumen sploh ne obravnava? Kaj meni torej opozicija, ki ima stik s stvarnostjo, o strategiji 2030, ki jo dokumentt države RS, ne samo vlade do EU?
    Kje je dokument dober, kje pomanjkljiv? Kaj je torej potrebno dopolniti, da bo realen in ugoden za državo oz. državljane?

  7. Želimo si višje plače, pokojnine, boljše javne storitve, a ne vlagamo naš kapital v naše gospodarstvo?
    «V Sloveniji je uničen kapitalski trg, ki je v tržnem gospodarstvu bistven za preživetje države in naroda.« Slovenci naj bi imeli v bankah več kot 17 milijard evrov. Veliko slovenskega kapitala je v tujini, kjer financira nova delovna mesta.
    V razvitih državah državljani veliko vlagajo v gospodarstvo. Nemci imajo vloženega štirideset odstotkov svojega kapitala, v ZDA celo oseminsedemdeset, mi pa le pet odstotkov kapitala.
    Pričakujemo pa razvoj gospodarstva, kvalitetna delovna mesta z visoko dodano vrednostjo ter konkurenčnostjo.
    Zakaj torej ne vlagamo več našega kapitala v naše gospodarstvo?

  8. Kot je Boscarol enkrat izjavil: Slovenec ti odpusti vse, razen uspeha.
    Glede na to je naše gospodarstvo še kar vredu. Posledica pa je, da je večina državnega. Državnemu lastništvu pa dobiček ni najpomembnejši. Ne premoremo bogatih ljudi, ki bi vlagali in gnali podjetnost. Premoremo samo oblast.
    Ko bo dolg narastel do 50 mlrd €, kaj bomo potem? Hudi časi se nam obetajo.
    Toplakovi pa tudi ne verjamem čisto, da na Japonskem vlaga država. Po mojem vlagajo kar “kapitalisti”, ne država.
    Država vlaga v raziskave, hodeče in govoreče robote in podobno. In tudi pri nas ne bomo prišli daleč, če bo investitor država. Zato taka strategija ni kaj posebej pomembna, saj kvečjemu kaže, kako bo država trošila naprej. Iz tega ne more biti kaj posebnega.

  9. Dvigniti in pospešiti moramo raven znanja v vseh elementih gospodarstva in družbe. Vprašanje kako?
    S tem vprašanjem se v Sloveniji ukvarjamo že vse od leta 1991, a ne preveč uspešno. To potrjujejo tudi statistični podatki Eurostata o povprečni neto plači za leto 2015. V Sloveniji je ta znašala 8638,90 evra, v EU28 pa 17.311,32 evra; v razmerju s povprečjem EU torej 0,49. Zanimiv je še podatek za Avstrijo: 20.837,10 evra (razmerje 0,41), Nemčijo: 20.498,53 evra (razmerje 0,42), Finsko: 22.078,97 (razmerje 0,39) ter Švico: 48.481,61 evra (razmerje 0,17)! Številke so jasne, komentar ni potreben. Vsi dosedanji poskusi dvigovanja dodane vrednosti so bili neuspešni in neustrezni (ciljanje na povprečje EU), kar med drugim potrjuje podatek, da je bilo razmerje povprečne plače glede na EU28 leta 2007 0,48, leta 2015 pa 0,49. Torej skoraj nobenega napredka, »stojimo na mestu«.
    Potrebujemo nov pristop in nov pospešek, ki nas bo v povprečnih osebnih dohodkih dvignil najprej na raven EU28 in nato ob bok najrazvitejšim.
    Prof. dr. Igor Emri: Če se ne bomo pravočasno lotili pametne specializacije, bomo zamudili evropski razvojni vlak.
    Prof. dr. Igor Emri ,predsednik znanstvenega sveta za področje tehnike pri Agenciji za raziskovalno dejavnost RS (ARRS)
    DELO, sre, 06.12.2017
    http://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/razvoj-slovenije-ndash-priloznosti-in-ovire.html

  10. Razlike v dodani vrednosti so zdaj precej večje kot nekoč, znašajo lahko tudi sto odstotkov. Temu primerne so tudi razlike v plačah. Irska ima največ diplomantov inženirstva in njihova rast v zadnjih letih je edinstvena v EU. Najlažje in najhitreje se je izvila iz globoke finančne krize. Ima tudi največjo dodano vrednost na zaposlenega v EU: 194.100 evrov, pred Švico z 131.400 evri. Sledi ji Finska. Avstrija je v zadnjih letih doživela zmanjšanje števila diplomantov tehnike, zato jo je prehitela Finska. Slovenija je v zadnjih dveh letih imela manj diplomantov tehnike ter se je izenačila s Slovaško in Hrvaško. V Sloveniji je dodana vrednost na zaposlenega (leta 2014) 36.500 in na Hrvaškem samo 15.000 evrov, v primerjavi s Slovenijo za polovico nižja. V Avstriji pa ta znaša 79.300 evrov, še enkrat več kot v Sloveniji. Poleg izobraženih kadrov je še nekaj, kar je podlaga za razliko v produktivnosti: način vodenja podjetij, delovna morala zaposlenih, privrženost podjetju, zavzetost pri delu in navezanost na podjetje. Če ni vrhunsko izobraženih zaposlenih, ni mogoče narediti česa več. Vodstva so brez pravih vzvodov in tudi ne morejo dodatno izobraževati. To je podlaga.Diplomantov nekaterih ved je preveč in ti so večinoma med dolgotrajno brezposelnimi. To pomeni, da je bilo izobraževanje nefunkcionalno in zato zapravljanje časa študentov. Kdo je kriv? O tem se bo še veliko razpravljalo, ker pa nihče ne prizna krivde, bo vzrok ostal, če se ne bo spremenil sistem sprejemanja kandidatov za vpis. Na tem področju bi morala posredovati vlada in preprečiti vpisovanje študentov v neobetavne programe. Vlada vsako leto določi število vpisnih mest, kar je podlaga za financiranje fakultete. Če bi bilo to število uravnoteženo s potrebami v gospodarstvu in javni upravi, bi rešili tudi ta problem: brezposelnih ne bi bilo več, odpravili pa bi tudi težke razmere v družinah, ki so od svojega otroka pričakovale uspešen začetek kariere in to, da bi po študiju lahko prevzel stroške življenja na svoj račun. Proračun družin, ki so se več let žrtvovale za svojega otroka, bi bil rešen. Vendar se to ne zgodi. Vodstva fakultet si prizadevajo za čim večji vpis, ker od tega živijo. Malo jim je mar, če njihovi diplomanti ostanejo brez dela, in krivijo državo, ker jim zagotovi zaposlitve. Kar je seveda nesmisel. V tem boju fakultet za proračun je vlada premalo dosledna in jim popušča. V igro vstopijo poznanstva med odgovornimi na fakultetah in ministrstvih ter različni privilegiji. Če vlada preprečuje zaposlovanje v javnem sektorju, na zasebnega pa ne more vplivati, prek svojih služb na borzi dela pa lahko spremlja poklice brezposelnih, potem mora prevzeti tudi odgovornost za takšno svoje popuščanje, saj ima vse informacije o prijavljenih potrebah. Ve, kakšne poklice podjetja iščejo in koliko jih potrebujejo, vendar se ne odziva skladno s tem. Več let je bila brezbrižna.
    Politiki ne poznajo katastrofalnega kadrovskega stanja. Krivdo pripisujejo industriji. Da se gospodarstvo ni prestrukturiralo, je kriva vlada sama.
    Prof. dr. inž. Marko Kos, Svet kapitala, 19.01.2018

  11. Inovacij, h katerim vlada nenehno poziva, ni, če ni ustvarjalnih potencialov v razvojnih oddelkih podjetij. Za to so potrebni izobraženi kadri, tako visoko kvalificirani kot diplomanti terciarnega izobraževanja na univerzah tehniških smeri.
    Leta 2005 nas je z veliko rastjo prehitela Avstrija. To ne pomeni, da imamo manjši vpis na univerzo, ampak da je delež diplomantov naravoslovja in tehnike vse manjši. Polovica vseh študentov diplomira v družboslovju, ekonomiji in pravu, kar se ne dogaja v nobeni razviti državi. Posledica je gotovo nagnjenost k praznemu besedičenju, izdelavi vizij brez realne ekstrapolacije, poveličevanje poslovnih šol, kar pa ne prinaša rezultatov v gospodarstvu in večje konkurenčnosti. Ta se hitro zmanjšuje. Posledica je vse manjša dodana vrednost na zaposlenega. Odgovorni so vsi dosedanji ministri za znanost, raziskave in šolstvo. Slovenijo so pripeljali v stanje opravilne nesposobnosti. Vsaka vizija brez kadrovske podlage je nesmiselna. Problema kadrovskega neravnotežja še ni obdelala nobena strategija, pa je temelj vseh neuspehov. Družboslovni del družbe snuje veličastne vizije, poziva k prestrukturiranju, inovacijam izdelkov z višjo dodano vrednostjo, k več patentom, večji konkurenčnosti z manjšimi stroški dela na povprečni izdelek. Potem se pa čudijo, ker rezultatov ni! Lahko to pričakujete od sociologov ali ekonomistov?
    Ni dolžnost države, da plača šolanje vsakemu, kar si želi, ampak le tistim, ki jih bo potrebovala v prihodnosti, da bo uresničila razvoj, kakršnega si je v svoji strategiji določila. Za Avstrijo celo vse bolj zaostajamo v dodani vrednosti na zaposlenega: leta 1997 je bila razlika 33.250 evrov, v dvajsetih letih se je povečala na 42.800 evrov, to je za 29 odstotkov, kar je zelo povedno. Slovenija ni več sposobna vzdrževati inovativnosti za vse zahtevnejše izdelke, kar je temelj za gradnjo blaginje, ker nima toliko razvojnih kadrov kot naši tekmeci. Stanje se bo uredilo po zahodnem tržnem načelu šele, ko se bodo družine in študentje odločali za takšen vpis, da po koncu študija ne bodo več v breme svojih staršev, ampak bodo lahko začeli svojo kariero in nato tudi samostojno življenje. Izbrali si bodo partnerja ali partnerico, zasnovali novo družino z rojstvom otrok in se lahko zanašali samo še nase. Iz te primerjave je razvidno, da sta inženirstvo in naravoslovje pri nas slabo zastopana, ker so nekatere druge vede predimenzionirane. Sociologov je še enkrat več kot v Nemčiji, Švici in Avstriji. Še bolj to velja za ekonomijo, saj je ekonomistov med diplomanti 133 odstotkov več kot v Avstriji ter 360 odstotkov več kot v Švici, Nemčiji in Belgiji. Tudi pravnikov je med diplomanti preveč, kar dvakrat več kot v Nemčiji ali Belgiji. Če bi bilo število diplomantov sociologije, ekonomije in prava na ravni Avstrije, bi tudi v inženirstvu dohiteli Avstrijo, ker bi bil vpis pravilno usmerjen. Razumljivo je, da je brezposelnost najmanjša tam, kjer je razmerje inženirstva od vseh diplomantov največje, kar pomeni največ neustreznih kadrov in neuporabnih poklicev. Vlada mora to področje obvladati, saj drugih možnosti na zvišanje BDP nima.
    Prof. dr. inž. Marko Kos, Svet kapitala, 19.01.2018

    • “Inovacij, h katerim vlada nenehno poziva, ni, če ni ustvarjalnih potencialov v razvojnih oddelkih podjetij. Za to so potrebni izobraženi kadri, tako visoko kvalificirani kot diplomanti terciarnega izobraževanja na univerzah tehniških smeri.”

      Ja, gospod Franc, tako je! Tako je, če velja negativna selekcija. Berimo:

      https://www.casnik.si/index.php/2018/01/20/andraz-tersek-nismo-druzba-znanja-in-znanje-ni-vrednota/

      Mi nimamo sistema izobraževanja. Imamo pa sistem šol, izobraževalnih ustanov in študijskih programov. To je nekaj povsem drugega. Problem je podoben problemu razmejitve med pravno državo in vladavino prava. Na univerzah se vse manj izobražuje. Vpis na fakulteto, opravljanje izpitov in pridobivanje ocen še ne pomeni izobraževanja. Zato posedovanje formalne diplome ne pomeni biti izobražen. Tudi biti intelektualec – javno se opredeljevati do temeljnih družbenih vprašanj in staviti na umnost – še ne pomeni biti izobraženec, imeti obsežno in kakovostno znanje. Nismo družba znanja.

      In znanje ni vrednota, ki obljublja dostojno socialno, samouresničevalno in družinsko prihodnost. Če se politika šol in univerz vodi birokratsko razčlovečeno, idiotsko – kot problem v svojih knjigah lepo opisujeta npr. Wallerstein in Graeber; slednji v sijajni knjigi Utopija pravil – formalistično administrativno neumno in golo tehnično, potem ne more biti ne znanja, ne izobraženosti. S tem pa ne aktivnega državljanstva, etike politike, napredka – kar je nekaj povsem drugega kot tehnološki razvoj – in blagostanja. To je problem povsod v Evropi, ne le pri nas. Tekmovanje za točke, ne ustvarjanje in preverjanje znanja. Proizvodnja diplom in služenje s formalnimi potrdili, ne vzgoja in izobraževanje.

      • Kdor pa se sploh ne loti opredeliti cilje in strategijo pametne specilaizacije države, ta ne dojame vloge strateških dokumentov in ciljev, nima zananja ne dometa in tudi ne vidi, kaj vse je potrebno še storiti da se poveča konkurenčnost drćave in doseže zvišanje dodane vrednosti na zaposlenega, da bodo lahko višje plače, pokojnine in več denarja za javno sfero storitev.

      • Tako kot če bi nekomu voda zalivala njegov dom, mimmo pa bi se v čolnu pripeljala novinarska ekipa in snemala.
        Lastnik bi zaradi prežeče nevarnosti čepel na strehi, novinarji pa bi ga nagovarjali naj se vendar izjasni glede svojih ciljev.

        • A je v Sloveniji vesoljni potop, ali le tekma z novo oblast in za boljšo perspektivo?
          Koliko pa jih sedi na dimniku?

        • Vsi (ki smo pripadni demokraciji) smo na tem domniku.
          Tranzicija ni uspela. Iz tega razloga niti demokratizacija sistema.
          Levica obvladuje kapital. Prav tako sindikate, nazadnje videno pred nekaj dnevi.
          Kaj obvladuje desnica ?

  12. Pametna specializacija države in temu ustrezni dokumenti, s cilji in strategijo kako jih doseči, so nujni za uspešno vodenje države in jih terja tudi EU, ko deli razvojna evropska sredstva.
    Zrela demokracija si prizadeva doseči konkurenčnost in dvig BDP in s tem blagostanja, ob zmanjševanju zadolženosti, ne samo s prodajo delovne sile, temveč s prodajo znanja, to je, dvigom dodane vrednosti na zaposlenega, kar je pogoj za zvišanje plač, pokojnin, pogoj za več denarja za javne storitve in socialo. Lahko bi rekli, to je pametno gospodarstvo. Če država to ne zna početi, se rešuje s krediti, pomen znanja se pa zanemarja in to odhaja v tujino.
    Vlada oz. koalicija se vsaj trudi, tudi zaradi evropskih sredstev, da kreira in sprejme strategijo pametna specializacije države, opozicija pa to povsem ignorira.
    Celo novinarji in mediji prezrejo, da desnica to področje zanemarja, pričakuje pa zmago na volitvah in obljublja pa boljše čase, s tem ko naj bi znižala davke, pa bo več denarja za razvoj.
    Vendar je za uspešen razvoj države dandanes potrebna pametna specializacija države oz. njen ekonomije, kar velja za vsako vlado. Sprejeta je STRATEGIJA RAZVOJA SLOVENIJE 2030:
    http://www.svrk.gov.si/si/delovna_podrocja/razvojno_nacrtovanje/strategija_razvoja_slovenije_2030/
    Prof. dr. Mojmir Mrak meni, da strategija 2030 ne navaja, kako naj država doseže postavljene cilje, zato ta strateški dokument države ne more dati prave rezultate. Torej je potreben dopolnitve,
    Kaj o tem menijo politične stranke oz. poslanci v DZ RS, akademiki na SAZU in drugi strokovnjaki, aktivni državljani?

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite