Pričevalec Javornik sprašuje Franto, kaj ve o umoru družine Jakopin

22
1450
Kaj Franta, ki je bil takrat partizan v bližnji okolici, ve o umoru družine Jakopin

Pretresljivo pričevanje Janeza in Jožefe Javornik iz Grosuplja (TUKAJ) nam ponuja vpogled v medvojno in povojno dogajanje v okolici gradu Boštanj, kjer je bil Janezov oče sprva uslužbenec. Njegova mama Jožefa pa je doma iz Stranske vasi pri Ivančni Gorici, njen oče, ki je bil dolga leta v ruskem ujetništvu v Sibiriji je kmalu umrl.  Janezov oče se je navduševal za komunizem, češ da prinaša svobodo in blagostanje, a je bil po vojni razočaran in je tistim, ki so ga zapeljali, očital, da so mu lagali.

Kaj Franta, ki je bil takrat partizan v bližnji okolici, ve o umoru družine Jakopin

Po okupaciji aprila 1941 je zavladalo zatišje, italijanski vojaki do ljudi niso bili nasilni. Vse se je spremenilo po pojavi partizanov, ki so pričeli z okrutnimi umori domačinov. Njihove prve tarče so bili primorski emigranti, ki so bivali v okolici. Tako so umorili Debernardija, Janez pa ima še živo v spominu, ko so aprila 1942 pomorili celotno Jakopinovo družino: očeta, mamo in štiri otroke. Najmlajši Štefan je imel komaj 6 let. Sam je videl, kako je kri iz hiše tekla na cesto, kar ga je zaznamovalo za celo življenje.

Takrat je bila v okolici Grosuplja v dveh skupinah le peščica partizanov. Med njimi je bil tudi domačin Franc Sever – Franta, ki ga Janez v pričevanju sprašuje, kaj ve o tem pomoru? Ali je bil zraven, oz. če ni bil, kako je lahko bil v taki druščini, ki je to počela? Ubitih je bilo še več ljudi, med njimi mlado dekle, streljali pa so tudi na boštanjskega barona, ki je potem zapustil grad in se umaknil v Avstrijo.

Ob spopadu z Nemci na Ilovi gori so se partizani brezglavo razbežali

V gradu so si uredili postojanko vaški stražarji – legisti, ki so potem razbili eno od partizanskih skupin v okolici. Janezova družina je bila zaradi očetovega prepričanja tarča italijanskega preganjanja, očeta so zaprli na Rab, kjer je komaj preživel, preostala družina pa je bila internirana v Treviso. Ob razpadu Italije so partizani napadli boštanjsko postojanko in požgali grad. Janezov starejši brat France je šel v partizane, tam ga je najbolj zaznamovalo, ko je moral peljati na streljanje tri sošolce, ker jih je partizansko vodstvo obtožilo, da so dezertirali. Ob spopadu z Nemci na Ilovi gori je brat pribežal domov rekoč, da je vodstvo povsem razpadlo in da so se vsi brezglavo razbežali. Odšel je k domobrancem in je bil povojni ubit nekje v Tržiču.

Janez se spomni, kako so po vojni na morišče v Kočevski rog vozili vlaki, od 10 do 15 vagonov, polni domobranskih ujetnikov. Domači terenci so zakrivili tudi pomor skupine mladoletnih domobranskih ujetnikov, ki so bili izpuščeni domov. Jožefa se za čas med vojno spomni, da so se bali partizanov, ki so k njim hodili pogosto in zahtevali hrano. Po vojni pa je sledila obvezna oddaja.

Poti Janeza in Jožefe so se kasneje prekrižale, poročila sta se, oblikovala družino in si s pridnim delom omogočila dostojno življenje. Sedaj v zrelih letih  pogosteje razmišljate o travmatični preteklosti, ki je zaznamovala njune kraje in družine. Ob koncu pričevanja se pričevalca sprehodita po dvorišču boštanjskega gradu, ki je žalostna ruševina in opomin na težke čase.  Janez pa pokaže hišo, na mestu, kjer je bila pomorjena Jakopinova družina. Sprašuje, kaj o tem ve častni meščan Ljubljane Franc Sever Franta, ki je bil takrat partizan v bližnji okolici.

22 KOMENTARJI

  1. Če ima Franta kanček vesti, bo na javni poziv odgovoril. In ko bo odgovoril, vnaprej vemo, kako bo – tako kot palček: nič videl, nič slišal, nič povedal. Kot Mitja Ribičič, ki je na preiskovalni komisiji nejevoljno in arogantno odgovarjal, češ, kaj drezate vame, saj sploh nisem bil zraven. Banditi pač nimajo ne vesti in ne spomina. Tudi Franta si bo popeval njihovo in svojo himno: “Kaj nam pa morete, morete, morete …” Res, vnaprej vemo, kako bo. Zato pa smo, kjer smo.

  2. Ne, ne, nima niti kančka vesti, to pa ja vemo ! Zdi se mi absolutno poniževalno za “nas”, da take kot je ta franta sploh kaj sprašujemo!! Ljudje so okoreli lažnivci, pokvarjenci brez vesti. Na ta poziv se po mojem sploh ne bo oglasil. Saj celo življenje živi zaščiten, brez konkurence, dela kar se mu zljubi….da bi on odgovarjal tam enim drugorazrednim “krščanarjem in izdajalcem”, ali da bi odgovoril po resnici, lepo vas prosim ! Saj ste ga videli, kako sedi v “svoji sobi” v Bog ve čigavem stanovanju in na čigavem pohištvu. Razen če niso po prihodu iz gozda vsi udarili v starinarnice in “nakupili” lepo pohištvo in razne druge umetnine in starine. No, morda direktorji letalskih družb so, morda….

  3. Za nepredstavljive zločine proti človeštvu ni bil obsojen niti eden. Niti eden! Tudi franta ne bo!
    Italijansko soldatesko pa so po kapitulaciji Italije z vsemi vojnimi zločinci, ki so streljali talce, požigali slovenske vasi in pošiljali ljudi v internacijo, ob partizanskem varovanju poti umika, pospremili iz Ljubljanske pokrajine. Niti enega zločinca niso prijeli. Niti enega!
    Moramo vedeti, da je imela Italija zelo močno KP. Še leta po vojni.

    • Shity,
      mislim, da velja povedati precej drugače:

      ko bi bili slovenski levičarski politiki, še posebej tisti, ki so neposredni dediči slovenske komunistične stranke, tako prizadevni pri odkrivanju in priznavanju komunističnih zločinov ter pri sodnem pregonu komunističnih zločincev, kot so prizadevni pri obtoževanju protikomunistične strani s kolaboracijo in z izdajo, bi se v Sloveniji že zdavnaj spravili.

      Ker pa dediči komunistov nič od zgoraj naštetega niso pripravljeni storiti, temveč delajo vse, da bi komunistične zločine čimbolj prikrili in opravičili, se bo med nami, dokler ne bo narava opravila svojega, skoraj gotovo še naprej prosto sprehajalo vsaj nekaj živečih sodelavcev povojnih komunističnih pobojev vojnih ujetnikov in nedolžnih civilistov.
      Imamo zločine, katerih izvajalci so se gladko izmaknili roki človeške pravice.
      Božji pravičnosti se ne bodo izmaknili.

      • Spoštovana gospa Vanja !
        lepo in na dolgo ste vse napisali, prav !
        Skoraj pa ne morem verjeti, da ne omenjate MEDVOJNE MORIJE skoraj 5.000 civilistov, celih družin, nosečih mater in otrok. Franta in njegovi “narodnoosvobodilni ” junaki so namreč družino Jakopin umorili že leta 1942….Ti umori kmalu po okupaciji so še hujši zločin od povojnega genocida, če partizanska “junaštva” lahko primerjamo .
        Boste še kdaj omenjali samo povojne poboje ?

        • Ljubljana,
          hvala za vsebinsko dopolnilo, ni bilo namenoma izpuščeno.

          Največkrat dosledno poudarim, kar mislim: da so bili komunisti zločinci, ki so med drugo svetovno vojno in po vojni vršili zločinsko komunistično revolucijo ter pod okriljem tuje okupacije zanetili državljansko vojno.

          Moje besede lahko vedno dopolnite, če menite, da kaj manjka 😏

      • Božja pravičnost je crknila v času inkvizicije.
        Za razliko od domobranske strani so se nasledniki komunistov že zdavnaj opravičili za gorje storjeno med in po vojni, dočim domobranska stran pa svojih zločinov ne priznavajo in jih ne obžalujejo, še več, zmeraj bolj se radikalizirajo, svoje zločine relativizirajo in opravičujejo z nekim izmišljeni bojem za demokracijo( kot, da se je Hitler boril za demokracijo).
        Največ krivde za to vsekakor nosi slovenska rkc, ki je že pred vojno ustanavljala bande, kot je npr. Katoliška akcija ki je po vseh merilih navadna teroristična organizacija, vse skupaj pa začinila z odkrito kolaboracijo z okupatorjem , in to samo za ohranitev svojih privilegijev, ki jih je skozi zgodovino pridobila na izrazito gnusne in krvoločne načine. V bistvu jim je bilo čisto vseeno, kaj bi se z narodom zgodilo samo, da bi oni ohranili svojo moč in posest, pri tem pa brezsramno izkoristila maloumneže iz vrst svojih vernikov, da so opravljali njeni krvavi posel.
        Ne razumem pa ene stvari. Kaj so si domobranci mislili, da bodo naciji dovolili njim v Sloveniji imeti demokracijo v primeru zmage tretjega rajha? Hitler sam je dejal, da tisti, ki so obrnili lastnemu narodu hrbet in se pridružili nacistom pri njihovem boju, niso vredni zaupanja, in bi jih prve zradirali. Kajti,” če so še obrnili proti lastnemu narodu se bodo tudi proti meni.”
        Pa še nekaj me zanima. Od kdaj je revolucija nelegitimna?
        Če ne bi bilo revolucije tudi krščanstva ne bi bilo. Pa volilne pravice, pa človekovih pravic, pa kapitalizma….

          • Boga ni.
            In katoliška akcija in domobranci sta bili teroristični organizaciji, ki sta za svojo delovanje plačali ceno, kot sta si jo zaslužili.

          • Sobota je, Shity ima šole prost dan in starši mu dovolijo, da se malo dlje igračka s svojim pametnim telefončkom.
            Ko je Shity med tednom na skrivaj svajpal po napravici med poukom, je le malo manjkalo, da bi mu profesor telefonček zaplenil in poklical starše v šolo.

            Ubogi Shity, brez svojega pametnega telefončka bi bil izgubljen. Medmrežju se ne bi več mogel predstavljati z najboljšim, kar premore, kajti še tako pameten telefonček Shityju ne more preprečiti, da na njem pisari vulgarne neumnosti in neumne vulgarizme.

            Shityjevim staršem svetujem, naj odnesejo Shityjev pametni aparatek na servis, da mu tam nastavijo ‘autocorrect’.

  4. Riki, ti se samo tolaži. Pravljično bitje je samo to kar je, pravljično bitje in nič več in nič manj . Nihče me ne bo prepričal v nasprotno pa če si to še tako želiš.
    Če pa hočeš češ, da ti dokažem, da ne obstaja drugje, kot v vaši domišljiji, pa mi pokaži metodo kako ste zanikali starogrške, rimljanske in vse ostale predkrščanske bogove, božanstva.. etc, pa ti z veseljem dokažem, da tudi vaš ne obstaja.

  5. Temu Shityiju dam popolnoma prav samo v eni stvari: v izbiri svojega vzdevka.
    Zadel v polno: shity – drekast, drekač, govnar. S tem je povedal o sebi tudi to, kar ni želel. Bravo, mojster!

    Zdaj pa k stvari: naj bo čim več takšnih in podobnih reakcij na tega franto, saj je starec očitno še vedno v paralelnem svetu preteklosti, kjer so bili on in njemu podobni “heroji” nedotkljivi. Vsaka taka reakcija, kot je vprašanje gospoda Javornika, je trd udarec v stolp nedotakljivosti, va katerem še vedno gnili ta franta. Hkrati pa da njemu in njegovim podpornikom jasno vedeti, da je čas prisilnega molka in strahu, ki so ga s strahom in krvavim terorjem ustvarili ravno taki frante, dokončno mimo.

    In tudi zanimivo bi bilo zvedet, čigavo so tiste bidermajerske sofe in naslanjači ter slike na steni, s katerimi pozira komunistični sovražnik vsega meščanskega, franta, hostarski heroj. On si jih zagotovo sam ni prislužil. Komu le so jih “podržavili” t.j. ukradli?

Prijava

Za komentiranje se prijavite