Kaj sem bral to poletje?

Prebral sem knjigo Cena, ki sem jo plačal. Napisal jo je Joseph Fadelle oziroma Mohamed al Saida al Musavi, Iračan, ki v njej opiše svojo življensko pot in tudi prehod, spreobrnitev, če hočete, od islama h krščanstvu. Zanimiv in predvsem pretresljiv opis razmer in življenja v Iraku, tako znotraj muslimanskih družin, kot tudi znotraj krščanske skupnosti. Mladi iraški konvertit postavi ogledalo našemu udobnemu, varnemu in mlačnemu verovanju. Med tem, ko se v naših zakristijah, župnijskih in škofijskih pisarnah vodi hladna (udobna in mlačna) statistika udeležencev zakramentov in zakramentalov, so ljudje, ki svojo vernost izpričujejo z gorečnostjo in krvjo prvih kristjanov in mučencev.

Prebral sem knjigo Žrtev spovedne molčečnosti. Roman, ki ga je davnega 1896 leta po resničnih dogodkih napisal Joseph Spillmann in govori o duhovniku, ki za ceno lastnega življenja ne prelomi zapovedane in zaobljubljene spovedne molčečnosti. Zgodba o človeku, ki za svoje (sveto) prepričanje mirno, ponižno in brez kančka grenkobe trpi in je pripravljen tudi umreti.

Prebral sem niz knjig finskega avtorja Arta Paasilinne ( Župnikov zverinski služabnik, Očarljivi skupinski samomor, Srečni človek, Zajčje leto…) in preko branja ugotavljal, da je finska družba, kot jo opisuje avtor, zelo podobna slovenski ( alkohol, depresije, perverzije…), da pa žal ne premoremo tistega obešenjaškega optimizma, ki seva iz teh romanov.

Prebral sem časopisno novico o odstopu ministrice Kresalove in rekel: Končno! Pa se ugriznil v jezik, saj sem le slaba dva meseca nazaj prav na tem mestu pisal o pozitivnem razmišljanju o naših političnih predstavnikih. Pa tudi ugotovil, da je Dan molitve in posta (vsaj v prvem valu) prinesel strašen upad ženskih kvot v naši vladi. Bog je očitno moški!

Prebral sem Pahorjevo tožno razmišljanje, ki so ga nekateri poimenovali kar Pahorjeva oporoka, in razmišljal o »levem trojčku«, ki je vkorakal v slovensko politiko. »Drzni in lepi« so jih takrat poimenovali nekateri in drzni in lepi so tudi bili. A žal samo to in nič več.

In sem (nehote) primerjal načelnost, upanje in vero, ki sem jo bral v že omenjenih romanih, s tole našo slovensko politično in siceršnjo plehkostjo… in sem se odločil, da ne bom več bral. Ker škodi dobremu počutju!

Foto: Naj knjiga