Kaj sem bral to poletje?

14

Prebral sem knjigo Cena, ki sem jo plačal. Napisal jo je Joseph Fadelle oziroma Mohamed al Saida al Musavi, Iračan, ki v njej opiše svojo življensko pot in tudi prehod, spreobrnitev, če hočete, od islama h krščanstvu. Zanimiv in predvsem pretresljiv opis razmer in življenja v Iraku, tako znotraj muslimanskih družin, kot tudi znotraj krščanske skupnosti. Mladi iraški konvertit postavi ogledalo našemu udobnemu, varnemu in mlačnemu verovanju. Med tem, ko se v naših zakristijah, župnijskih in škofijskih pisarnah vodi hladna (udobna in mlačna) statistika udeležencev zakramentov in zakramentalov, so ljudje, ki svojo vernost izpričujejo z gorečnostjo in krvjo prvih kristjanov in mučencev.

Prebral sem knjigo Žrtev spovedne molčečnosti. Roman, ki ga je davnega 1896 leta po resničnih dogodkih napisal Joseph Spillmann in govori o duhovniku, ki za ceno lastnega življenja ne prelomi zapovedane in zaobljubljene spovedne molčečnosti. Zgodba o človeku, ki za svoje (sveto) prepričanje mirno, ponižno in brez kančka grenkobe trpi in je pripravljen tudi umreti.

Prebral sem niz knjig finskega avtorja Arta Paasilinne ( Župnikov zverinski služabnik, Očarljivi skupinski samomor, Srečni človek, Zajčje leto…) in preko branja ugotavljal, da je finska družba, kot jo opisuje avtor, zelo podobna slovenski ( alkohol, depresije, perverzije…), da pa žal ne premoremo tistega obešenjaškega optimizma, ki seva iz teh romanov.

Prebral sem časopisno novico o odstopu ministrice Kresalove in rekel: Končno! Pa se ugriznil v jezik, saj sem le slaba dva meseca nazaj prav na tem mestu pisal o pozitivnem razmišljanju o naših političnih predstavnikih. Pa tudi ugotovil, da je Dan molitve in posta (vsaj v prvem valu) prinesel strašen upad ženskih kvot v naši vladi. Bog je očitno moški!

Prebral sem Pahorjevo tožno razmišljanje, ki so ga nekateri poimenovali kar Pahorjeva oporoka, in razmišljal o »levem trojčku«, ki je vkorakal v slovensko politiko. »Drzni in lepi« so jih takrat poimenovali nekateri in drzni in lepi so tudi bili. A žal samo to in nič več.

In sem (nehote) primerjal načelnost, upanje in vero, ki sem jo bral v že omenjenih romanih, s tole našo slovensko politično in siceršnjo plehkostjo… in sem se odločil, da ne bom več bral. Ker škodi dobremu počutju!

Foto: Naj knjiga

14 KOMENTARJI

  1. Ravno pred par dnevi sem izvedel, da je tudi v slovenščini izšla knjiga Josepha Fadelle, ki sem jo sam prebral v originalu lansko poletje. Ta knjiga je zaznamovanla moje lasnko poletje in zelo sem si želel, da bi izšla tudi v slovenščini, kajt knjiga je ključ , do razumevanja življenja bližnjega vshoda. Po tej knjigi sem ta svet videl dugače, prirastel mi je k srcu.
    Zgodba Josepha je me je presenetila predvsem zaradi vitalnosti , ki jo v pomehkuženem svetu Evrope težko srečamo. Josefovo vstrajanje v iskanju krščanstva ima toliko preprek, da komaj verjamem, da jih je možno preiti. Mi omagamo ob prvi oviri. Josepha, pa je navkljub vsem zavračanjih, ki jih je doživel vstarjal. Seveda je razumljivo, da so se ga vsi kristajni bali, kajti musliman, ki hoče vstopiti v krščansko skupnost je obsojen na smrt skupaj z vso skupnostjo , ki ga sprejme. Vstranaje dolgih osem let, predno lahko doživi krst, pa pokaže , da vera ni ideologija, ki se jo tako hitro navaličaš. Cena, ki jo je plačal pove, da je to kar je dobil vredno več, kot katera koli dobrina tega sveta.

    Ob tem naj dodam , da bi si zelo želel, da bi iz francoščine bila prevdena tudi knjiga “Anonimni katolik” Thierrya Bizota in njegov film ,ki je letos pomladi izšel v Farnciji “Kdo si želi biti ljubljen” in je filmska reprodukcija knjige. Zgodba o živlejnju zelo uspešnega francoskega prdoducenta, ki po slučanjo pade v katehezo za odrasle in kjer se neizmerno dolgočasi, a po parih mesecih spozna, da se je njegovo živlejnje popolnoma spremenilo. http://bizot.blog.croire.com/

  2. Sposobnih, pregnanih imamo dovolj, glejte kam smo prišli. Potrebujemo poštene , resnicoljubne politike. NSi daje upanje!

  3. NSi je že bila v dveh vladah in je že imela priložnost pokazati vso svojo nesposobnost in nepoštenost. Oni izžarevajo ravno toliko upanja kot odprta greznica.

    Finska – oh, ja. Podobna, ampak spet ne. Glede samomorov in alkohola so vzroki precej drugačni, predvsem v temi in izolaciji med dolgimi zimami. In potem so obsedeni z okni in knjižnicami in cerkvami. Imeli so tudi državljansko vojno, osamosvojitveno vojno, komunizem, kaotično dobo ekonomskega kolapsa, pa se jim je vse lepo izšlo. Če se je njim, bi se lahko tudi nam. Brez argumenta vere – to je samo populistični filler

  4. Mietzsche: s svojim komentarjem odražaš vso bedo poulične mentalitete!
    1. NSI je dala Sloveniji najboljšega finančnega ministra vseh časov, G. Bajuka! Še kako si lahko želimo, da bi ta gospod znova vstopil na to mesto! Brez njega imasmo malo šans!
    2. Pokaka si se o Finski!!!! Kar nekaj počez! Si živel na Finskem, med ljudmi, z ljudmi!???
    NIČ NI TAKO, KOT PIŠEŠ!
    3. Vrea JE EDINI ATRIBUT, KI ČLOVEKA LOČI OD OPICE! In ti si očitno še opica in to pridigaš nam! NEIN DANKE!

  5. Jaz se pa popolnoma strinjam z gospodom Petrovcem, ko govori o finančnem ministru Bajuku. Edini problem pri njemu je bila odsotnost krščanske drže v stranki, ki je gradila svojo volilno osnovo na kristjanih. Med drugim je to pokopalo stranko. Če naredim vsoto: uredil je finance, da jih je potem lahko levi trojček pospravil zase in delno uničil NSi. Sedaj pa ne vem, je bil gospod Bajuk pozitivna ali negativna oseba v slovenskem političnem prostoru?

  6. “Jaz se pa popolnoma strinjam z gospodom Petrovcem, ko govori o finančnem ministru Bajuku.”

    Zato smo pa imeli najvišjo inflacijo v evro coni? Malce skromnosti pri hvalisanju politikov nikoli ne škodi.

  7. Z RX170 se ni vredno ukvarjati.

    Usojeno mu je, da nima nikoli prav in da je vedno na napčni strani.

  8. Kljub temu je bil od vseh finančnih ministrov Bajuk najboljši.

    Edini, ki se lahko pohvali s presežkom – po Demosu.

Comments are closed.