Kaj pa opravičilo?

11

poslanci drzavnega zboraOdprto pismo pravičniškim poslancem

Vsem, ki sedite v parlamentarni stavbi in ste se hoteli znebiti legitimno izvoljenega poslanca, pozdrav!

Dolgo je že, predolgo, kar je najvišji organ pravosodja, Ustavno sodišče, razveljavilo sodbo Patria. Celo najbolj zakrknjeni mediji, ki nasprotujejo obtožencem in ne zmorejo ne dobre, ne objektivne besede na to temo, so nam morali poročati, da so obtoženi nedolžni, ker tožilstvo ni dokazalo krivde in vsem sodnim instancam očitalo slabo sojenje. Šefu vseh sodniških šefov pa so celo očitali kršenje človekovih pravic! Obtoženci so nedolžni, dokler se jim ne dokaže nasprotnega, so ponovili najvišji sodniki. US sodišče je tako znova vzpostavilo osnovno pravilo pravičnega sojenja. Potrebno je dokazati, ne pa slediti namigom, ki imajo lahko drugod svojo težo, razen pri sojenju. V sodnih dvoranah pa so namigi pač nedopustni. US sodišče je bilo jasno. Tožilstvo naj kratko malo dokaže, kar se očita ali pa naj molči. Sodnik naj presodi ali je tožilstvo sposobno dokazati ali pa naj sodbo zavrže.

Tudi večina poslancev ste se vpisali v verigo preganjanja nedolžnih, ko ste s sumljivimi pravnimi mahinacijami in s prepotenco glasovalnega stroja, svojega kolega hoteli izbrisati, lustrirati, iz parlamenta. Požvižgali ste se na ljudstvo, Suverena, ki je vedoč koga in kako, legalno in legitimno izvolilo točno določenega človeka, Janeza Janšo, in mu tako izkazalo zaupanje, saj je bilo vsakemu, ki zna logično razmišljati jasno, da gre pri zadevi Patria za politični proces, vreden kakšnega Nagodetovega procesa, t.j. prototip insceniranih povojnih sodnih procesov v najboljši revolucionarni maniri.

Sebi enakega, na enak način in na istih volitvah izbranega poslanca, ste se – ad hoc večina – hoteli znebiti. Z glasovanjem ste mu »odvzeli mandat« in se postavili za razsodnika še preden se je končala sodna pot, predvsem pa ste si uzurpirali oblast, ki je nimate in vam ne pripada, t.j. oblast, da odločate, kdo sme biti poslanec in kdo ne. Oprostite, ampak v demokraciji je ta oblast pridržana Suverenu, t.j. nam volivcem. Vi pa ste v najboljši hitlerjansko-komunistični maniri sami odločili, kdo sme sedeti v »hramu demokracije« in kdo. Zato se še vedno sprašujem, kdo si mislite, da ste? Očitno je res nujno, da opustite kontinuitetne sheme razmišljanja in si pridobite demokratične.

Ker je ustavno sodišče postavilo vašo prepotenco že dolgo nazaj na svoje mesto in zaradi naše vpetosti v EU, ne morete brez posledic teptati logike demokracije in našega pravnega reda, je g. Janša, do danes ostal poslanec. Zdaj pa je, oh groza, še nedolžen povrh in vsak mora priznati, da je bil Patria montiran in političen proces. A zdaj volivci čakamo, da se vsi tisti, ki ste se postavili za razsodnika in pravičnika nad kolegom, tudi javno in slovesno opravičite, kajti naredili ste mu veliko krivico. Posebej od vseh tistih, ki imate tako radi v ustih »etična načela« in »visoke etične standarde« pričakujem, da boste sposobni izreči besedo »se opravičujem« in »nam je žal«.

Poprava krivice, ki ste jo storili v svoji politični preračunljivosti, ki jo podpirajo večinski, kontinuitetni mediji in novinarjem, je vaša dolžnost. Ker po mesecu dni še ni nobenega znaka, da bi se to zgodilo, Vam pišem, da vas spomnim, da ste dolžni to storiti. Zaradi pomiritve med ljudmi, ki so jih tako dolgo dražili s tožbo in sodbami, ki se je izkazala kot eno samo kršenje človekovih in državljanskih pravic, zaradi političnega prostora, kamor so nasprotniki Janeza Janše in SDS-a (pa naj še n-tič povem, da ne volim te stranke!) zasejali ne le antipatijo, temveč pravo sovraštvo do človeka, ki mu Slovenija toliko dolguje, kar je za demokracijo nedopustno, kajti demokracija izključuje revolucionarno sovraštvo in priznava vsem pravico do obstoja in pravico, da tekmuje za prva mesta v državi. Zaradi nas vseh in tudi zaradi vas, da se osvobodite vezi preteklosti, Vas spominjam, da ste se dolžni opravičiti.

Kako utopične so te moje misli, nakazuje vaša prepotentna koalicija pod vodstvom radikalne populistično levičarske ZL. Zdaj vlagate v proceduro, ali po hitrem postopku ali ne, ne vem, vaša navada pa je, da običajno hitite in izključujete javnost z izigravanjem poslovnika, zakon, ki bo onemogočal »pravnomočno obsojenim«, da kandidirajo. To pa v naših razmerah ni nič drugega kakor čisto komunistični zakon, ki izkazuje nezaupanje in strah do ljudstva (demofobija). Vi hočete že vnaprej določati kdo sme in kdo ne sme v parlament. Spet se dvigate nad državljana in volivca in pokroviteljsko, s pomočjo svojih trobil, dopovedujete, da le vi veste koga smemo mi voliti in seveda izvoliti. Da se ja ne bo spet zgodilo, da ljudje izvolimo nekoga, ki ga vi ne marate. Predlog zakona, ki ga s svojo 2/3 večino hočete dvigniti na raven ustavnega zakona, je komunistični, ker je zdaj že povsem očitno, da je v našem sodnem sistemu možno povsem nedolžnega človeka strpati v zapor, kadar hočeš, kakor hočeš, za kolikor časa hočeš. Vprašanje časa je le, kdaj se bo zgodil desant na neposlušno US. Potem boste popolnoma obvladali sodno vejo oblasti in bo kršenje človekovih in državljanskih pravic tako, kakor je bilo v bivšem sistemu.

Kljub vsemu. Dolžni ste se g. Janezu Janši opravičiti in vsem, ki so ga volili in nam, ki smo državljani in hočemo ohraniti demokracijo.

11 KOMENTARJI

  1. Očitno je najhuje, ko je treba delovati vzgojno, vrednotno in biti zgled demokratični slovenski javnosti.

    Vendar je že skrajni čas, da se dokazujemo v doseganju civilizacijskih demokratičnih standardih, ne pa se oklepati totalitarne miselnosti in dejanj, ki so strup demokraciji in človeški civilizaciji.

  2. Kdo s e bo kdaj komu opravičil?
    Zelo se strinjam z vami g. dr. Andrej M. Poznič, da je US sodišče z razveljavitvijo sodbe Patria tako znova vzpostavilo osnovno pravilo pravičnega sojenja, in da se je večina poslancev vpisalo v verigo preganjanja nedolžnih, in da se zaradi naše vpetosti v EU, ne more brez posledic teptati logike demokracije in našega pravnega reda. A da bi se vsi tisti, ki so se postavili za razsodnika in pravičnika nad kolegom, tudi javno in slovesno opravičili, ker so mu naredili veliko krivico, se sicer lahko pričakuje, a v zgodovini to žal ni ravno pogosto, če se ne motim. Redki so tisti politiki, tudi poslanci, ki se znajo javno opravičiti za svoja zmotna in škodljiva ravnanja.
    Zato je še večje in aktualno vprašanje, kaj bodo storili volivci na volitvah, koga bodo sploh lahko izločili, saj imamo partijski proporcionalni volilni sistem brez pravice volivca do osebne izbire, to je brez preferenčnega glasu, komu osebno volivec podeli svoj glas in mandat za nadaljnjo oblast.
    »Ali ne bi bilo bolje, da bi ukinili volilne okraje in uvedli strankarske liste v volilnih enotah s pravico do preferenčnega glasu? Preprosto, pregledno in pošteno. Verjetno pa je to preveč za naše strankarske lobije. Šele tako bi volivci neke stranke lahko soodločali koga hočejo in koga ne v parlamentu«, ste g. dr. Andrej M. Poznič v vašem članku »Smrt demokracije« pravilno in aktualno problematizirali enega največjih problemov in vzrokov stanja demokracije in pravne države, tudi krivičnih sodb, je moje mnenje.
    Strinjam se z vašim mnenjem v tem članku: »Ko demokratični politični sistem vstopi v spiralo samouničenja, težko najde pot iz začaranega kroga. Slabi kandidati, slaba volilna udeležba, slab parlament, slaba vlada, slab politični sistem in potem se krog ponovi pri vsakih volitvah. Iz take demokracije pridemo najprej v lobikracijo, potem v oligarhijo in na koncu v totalitarizem. Pri nas smo skoraj na meji titoizma, iz katerega smo se pred četrt stoletja izvili. Vladajo nam skrajneži, ki bi ne imeli nobenega problema napolniti Hudo Jamo do vrha, saj v ničemer ne obsojajo tistega nasilja in ga še opravičujejo vsakič, ko v svoji nadutosti postavijo na ogled rdečo zvezdo pod katero se je zgodil slovenski holokavst.«
    Torej kdo vse vztraja med politiko/i, da ostajamo še naprej v »ledni dobi politike«, kot ta problem volilnega sistem imenuje predsednik RS Borut Pahor?
    Za ohranitev sedanjega volilnega sistema ves čas vztrajajo predvsem predsednik strank SD, SLS in DESUS, a tudi vsi drugi politični vodje niso nič zagreti za spremembo volilnega sistem, ki jim odvzame moč in nalaga bistveno več dela z in za volivce, kar je sicer bistvo demokracije.
    Zato menim, da je naša demokracija v »komi«, politikom zdravnikom, levim in desnim, pa to očitno zelo ustreza, kar je žalostno in sramotno dejstvo, rezultat kulture sprenevedanja in neodgovornosti, posmeha do ljudstva, ki pa raje sprejema »kult osebnosti naših liderjev« in ne prevzeme svoj del odgovornosti pri svobodni izbiri politike in posledično za stanje v državi.
    »Smrt demokracije«, oz. da je demokracija v komi, ostaja še naprej največja krivica in škoda za volivce, tudi za Janeza Janšo in druge podobne primere, za vso državo, a še vedno traja!
    Kdo in kdaj se bo pa za to opravičil?
    https://www.casnik.si/index.php/2015/02/27/smrt-demokracije/

  3. Pokorno javljam:
    ODLIČNO, spošt.gospod Poznič!

    Verjetno Vas ne bodo slišali, kaj šele brali.
    Prosimo nekega polanca, da odmev, kopijo Vaše ZAHTEVE prenese v DZ.
    To je zahteva vseh volilcev J.Janše, rezumem tako.

    ČAROBNO:
    Z glasovanjem ste mu »odvzeli mandat« in se postavili za razsodnika še preden se je končala sodna pot, predvsem pa ste si uzurpirali oblast, ki je nimate in vam ne pripada, t.j. oblast, da odločate, kdo sme biti poslanec in kdo ne. Oprostite, ampak v demokraciji je ta oblast pridržana Suverenu, t.j. nam volivcem. Vi pa ste v najboljši hitlerjansko-komunistični maniri sami odločili, kdo sme sedeti v »hramu demokracije« in kdo. Zato se še vedno sprašujem, kdo si mislite, da ste? Očitno je res nujno, da opustite kontinuitetne sheme razmišljanja in si pridobite demokratične.

    Ampak g.Poznič, poslanci koalicije, inklusiv SMC s ,kakor,
    vernim krščanskim predsedateljem, Cerarjevim Mirom niso to, kar je v vaši idealistični paradigmi.Oni so še tri svetlobna leta za Vami in Vašimi pričakovanji, daleč za Vašo odgovornostno omiko, etiko, kulturo in dalečdaleč od odgovornosti osebnosti!

    Njihova identiteta se je izvila iz revolucionarske jalove trte tam okoli 1940, ko je kri španske državljanske vojne še sveža špricala po Sloveniji in je smrad razpadajočih desetin milijonov pravoslavnih ruskih vernikov vel po slovenskih dolinah. Vodi jih železni volčji nagon napadalnega tropa in samo kolektivistična odgovornost, ki pa je, itak, izvotljena, našminkana, peklensko poduhovljena in apartčikovsko zbetonirana.

    KAKO SI DRZNETE KALITI MIR IN ENOTNOST V STROGI NEDOTAKLJIVOSTI KASTE RDEČEGA NOVEGA KUČANSKEGA RAZREDA,g.POZNIČ?

  4. Obisk spovednice gospoda Andreja Pozniča s strani Violete Tomić, Janija Moderndorferja, Jasne Murgel in podobne parlamentarne druščine se mi zdi v prihodnjih dneh precej verjeten. Ali se motim?

  5. G. dr. Poznič, pravite: »Pri vloženem zakonu, ki bo onemogočal »pravnomočnim obsojenim«, da kandidirajo, in ki izkazuje nezaupanje in strah do ljudstva, gre za čisto komunistični zakon, ker je zdaj že povsem očitno, da je v našem sodnem sistemu možno povsem nedolžnega človeka strpati v zapor, kadar hočeš, kakor hočeš, za kolikor časa hočeš.
    Vprašanje časa je le, kdaj se bo zgodil desant na neposlušno US. Potem boste popolnoma obvladali sodno vejo oblasti in bo kršenje človekovih in državljanskih pravic tako, kakor je bilo v bivšem sistemu.«
    Ali ni to mnenje o tem zakonu enako tistim mnenjem, ki pravijo ukinimo še to »politično« Ustavno sodišče, ki nepravično posega v »naša pravična nepolitična redna sodišča«, za katere pa mnogi drugi in prizadeti upravičeno menijo, da so redna sodišča prepogosto krivična, politično pristranska?
    Menim, da je vsakemu demokratu lahko jasno, da demokracija temelji tudi na pravosodni veji oblasti, katere vrh je povsod v demokracijah Ustavno ali podobno sodišče, kjer so sodniki volijo, posredno, vendar še vedno v imenu ljudstva! Tako ljudstvo, sicer posredno, podeli svoj mandat za pravično razsojanje pravosodni oblasti, ki ima posebno avtonomijo, a ni absolutno nezamenljiva in nedotakljiva, nikjer. Ljudstvo na volitvah samo presoja in izbira komu bo podeli mandat za oblast, nikakor pa ljudstvo, volivci ne morejo razsojati in ne odpravljati krivične sodbe rednih sodišč, to je, ljudstvo ne more na volitvah soditi namesto sodstva.
    Ljudstvo je bilo najbolj zavedeno ravno v komunizmu, ko so o življenju odločala kar »demokratična nepolitična ljudska sodišča«, kjer so bili praviloma delegirani prizadeti ljudje iz ljudstva. Kam je to pripeljalo, kažejo tudi grobišča po vsej Sloveniji in še marsikje po svetu!
    Prepričan sem, da bo večina državljanov in EU pozdravila zakon, da tisti, ki je pravnomočno obsojen, ne more kandirati in dobiti mandat za oblast.
    Večina pa bo tudi razumela in podprla, da mora tisti, ki sam sodi, da je krivično obsojen, imeti vse možnosti in sredstva, da dokaže sojo nedolžnost na sodiščih, četudi nazadnje na Ustavnem sodišču ali ESČP, saj smo vendar del demokratične Evrope . Vsekakor je, glede na stanje v Sloveniji, potrebno podpreti ugled in veljavo Ustavnega sodišča, četudi še s pomočjo stroke in politike iz demokratične EU ali širše.

  6. In kaj bo nova “pravnomočna obsodba” Janše? Kakšen je seznam novih pokov in prdcev?

  7. Opravičiti se in popraviti krivice!
    Dr. Poznič v primeru Janeza Janše glede na odločbo Ustavnega sodišč pravite parlamentarcem: «Poprava krivice, ki ste jo storili v svoji politični preračunljivosti, ki jo podpirajo večinski, kontinuitetni mediji in novinarji je vaša dolžnost.« Res je njihova dolžnost, da popravijo krivico Janezu Janši kolikor je to mogoče, je pa to tudi dolžnost njihovih volivcev. Kdo pa je vse zatajil, da se je vse to lahko zgodilo, je prvobitno vprašanje? Neustrezna zakonodaja in /ali nesposobni, pristranski sodniki in tožilci? Vsekakor drugo, sodstvo, a tudi neustrezna zakonodaja za take primere, kar rešuje potem Ustavno sodišče, kolikor more.
    Ob tej priliki pa je zelo prav zopet spomniti politike, družbeno elito in javnost na to, da je šele l. 2011 na pobudo sindikatov po trinajstih letih Ustavno sodišče naredilo, česar politika ni hotela: iz zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju so odstranili besedilo, ki je delodajalcem omogočalo odlog, obročno plačilo, odpis in delni odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposlenih. US je odločilo, da taka zakonska ureditev pomeni protiustaven poseg v lastninsko pravico delavcev.
    Politika bi lahko ukrepala, če bi le hotela, a ni. Leta in leta je vzdrževala sistem, o katerem so ustavni sodniki ugotovili, »da zaradi koristi delodajalca vse tveganje in škodljive posledice nosi le delavec«.
    Ob tem se še vedno tudi jaz resno sprašujem, zakaj imamo torej izvršno in zakonodajno oblast, ki naj bi skrbela za pravice večine državljanov, to je delojemalcev, tudi tistih, ki žive od svojega dela, prejete plače in vseh zasluženih in seveda plačanih prispevkov. Menim, da se to sprašuje večina državljanov!
    Dobro da imamo vsaj za pravičnost občutljivo Ustavno sodišče, če že to ni politika in oblast!
    Kaj pomeni osebna lastnina v življenju, demokraciji in državi prava, pa menda ni potrebna razlaga, da pomeni tudi realno svobodo in enakopravnost.
    Politika in elita, predvsem kontinuitete, je povsem pozabila na ljudstvo, na njegovo pravico do realno svobode in do enakopravnosti pred zakonom že v prvih letih samostojne Slovenije, vse do danes, kar je in bo še usodno za razvoj države in kulture sobivanja in se odraža tudi v spoštovanju DZ RS, zaupanju v vodstvo države in politično elito, kar ljudstvo kaže z vedno nižjo udeležbo na volitvah.
    Izvedena privatizacija je po uporabljenih zakonih Slovence razdelila na tiste, ki imajo zakonsko prednost pridobiti nekdanjo skupno družbeno lastnino, to so predvsem direktorji podjetij in na tiste, ki dobe le tisto, kar ostane, a ostalo je bore malo. Akterji te privatizacije so pomešali še vloge lastnikov in menedžerjev, kar usodno blokira interes in odgovornost menedžerjev za razvoj.
    Še vedno je zelo aktualno mnenje prof. dr. Andreja Umeka, SLS, ki je bil od leta 1997 do leta 2000 minister za znanost in tehnologijo RS, drugič, leta 2000, pa je bil minister za okolje in prostor RS, ki piše:«Demosova privatizacija je predvidevala, da del takratnega družbenega premoženja pripade skladom, pokojninskemu, odškodninskemu in razvojnemu, preostalo pa se v obliki certifikatov razdeli med vse polnoletne državljane Republike Slovenije. S tako privatizacijo bi bilo v celoti zadoščeno ustavni zahtevi po enakopravnosti vseh državljanov.
    Vendar tudi Demosova privatizacija ni bila izpeljana do konca. V jeseni 1992 so stranke naslednice Demosa volitve izgubile. Zmagovita LDS je oblikovala novo koalicijo z dr. Drnovškom kot predsednikom vlade. Takoj po volitvah je nova koalicija predvsem pa naveza LDS – ZLSD sedanja SD bistveno spremenila privatizacijsko zakonodajo. Vpeljali so tako imenovani beneficirani notranji odkup delnic. Ta Drnovškova privatizacija je imela za posledico popolno razvrednotenje certifikatov, za katere ni bilo več realne protivrednosti in je de fakto ponovno uveljavila Markovićevo privatizacijsko zakonodajo. S tem so ponovno menedžerski prevzemi postali možni in vsaj za levi del slovenske politike tudi zaželeni.
    Res je, da se tudi desni del slovenske politike še omotičen od volilnega poraza ni najbolj odločno uprl Drnovšek–Markovićevi lastninski zakonodaji, ni, na primer, zahteval njene ustavne presoje.
    Danes, ko se začenjamo zavedati gospodarskih in moralno-etičnih posledic Drnovšek–Markovićeve privatizacijske zakonodaje, nikakor ne bi smeli za napačne odločitve kriviti celotne slovenske politike. Krivce za ekonomski in etični kolaps v slovenskem gospodarstvu, ki sta v veliki meri posledica zgrešene privatizacije, je potrebno imenovati z imenom in priimkom, naj gre za posameznike in stranke. Vsakdo bi moral prevzeti polno odgovornost za svoja stališča in dejanja in nikogar ne bi smeli obtoževati za stališča in dejanja njemu politično in ideološko konkurenčnih subjektov.«
    Neenakopravnost državljanov zaradi nepravično izvedene privatizacije, ko so mnogi direktorji, vsi na račun gospodarske družbe z njenim škodovanjem, postali še lastniki podjetij, ki nimajo več posebne potrebe, da bi svojim delom in ustvarjalnostjo povečali svoje osebno v premoženje v prevzeti družbi, saj jim je gospodarska družba kupnino kar namesto njih plača, če je preživela izkoriščanje njenega kapitala, kar ima usodne posledice, v neučinkovitem gospodarstvu, razočaranih državljanih, predvsem zaposlenih in enako upokojencih, ki preživljajo ob majhni plači in pokojnini, visoki stopnji nezaposlenih, v begu izobraženih mladih, v bančni luknji in v visoki zadolženosti a prenizko konkurenčni države z prenizko dodano vrednostjo na zaposlenega.
    Kdaj se bo politika, predvsem leva, pa tudi desna, opravičila za izvedeno privatizacijo, ki je in še temelji na oškodovanju gospodarskih družb in na posledično krivični razdelitvi državljanov, ko je večini bila kratena lastninska pravica, pravica do ekonomske svobode, enakosti pred zakonom, ter se seveda opravičila za državo z nezadostno učinkovitim in nekonkurenčnim gospodarstvom glede na zatečene potrebe vse družbe oz. države?
    Kdaj bo politika ljudstvu dokazala in pravosodju jasno zakonsko pokazala, da je vsako kratenje lastninskih pravic kaznivo, da je privatizacija, ki temelji oškodovanju in izčrpavanju gospodarske družbe vsakomur jasna kraja, kriminal, kar pozna vsa EU in razviti svet?
    P.s.: Kako so prevzemi strogo regulirani v EU, podaja ta dokument na povezavi; file:///D:/Users/Franc/Downloads/oei36616d18120a9550a.pdf in kaže, kako usodno napačne je bila naša zakonodaja in praksa!
    Kaj in kdaj pa opravičilo? Na katerih volitvah?

  8. Kako se na vrhunski članek gospoda Pozniča, ki je ne samo vsebinsko prvovrsten, ampak vsebuje tudi odlične stilistične prijeme, odzivajo, oziroma odzivamo t.i. komentatorji tu spodaj, je res zanimivo.

    Mihičevo lepljenje kilometrskih besedil po moje kaže, da ga stilno prvovrstno besedilo sploh ne prizadene, ali pa se stilistike nikjer ni učil. To je izredno žalostno. Gre vendar za nagovor poslancem, ki ga je treba videti in kjer je potrebno vedeti, da prav ta nagovor s svojo izredno močjo razkriva in biča napake pri določenih slovenskih poslancih, ki se pred bralcem/poslušalcem počasi spreminjajo v nekakšne morbidne socialistične delegate, katerih ravnanje ni vredno ne spoštovanja ne občudovanja in bo v normalnih razmerah tudi moralno obsojeno. (Takšni seveda ti poslanci v resnici so.) A to običajni ljudje, ki nas vsesplošno pridijo, nekako človeško dojamemo le še ob takemle vrhunskem znanju pripovedovanja! Samo nakladanje o kršitvah moralno-etičnih standardov (ki operira z njimi večina “moralno-etičnih” avtorjev) ni danes v nobeni funkciji več, saj mediji brusijo ljudi, da že vsak človek nekaj krši, in je potemtakem pravzaprav vseeno, kaj že kdo krši. In takšni teksti zatorej vedno izvenijo kot nekaj nedopovedljivo brezveznega, v besedilo, s katerim si nihče ne more in noče nič pomagati.

    Tu pa je drugače.

    Bravo, gospod Poznič!

  9. Se strinjam, g. Anton !
    Meni najbližji je Frančiškov komentar, ki mi odslikava v nebo vpijočo nujnost, da bi to sporočilo moralo v DZ in v javnost !!!

Comments are closed.