Kučan, kaj nam je zares lahko skupna vrednota?

55
1318

Vrednota nam ne morejo biti krvava bratomorna državljanska vojna»Kolaboracija ne more biti vrednota. Če bomo končno premogli moči, da napravimo ta zahteven korak, potem bo tudi dostikrat izrečeno obžalovanje, da je brat dvignil roko nad brata, dobilo svojo pravo vsebino, v katerem ne bo vrednotnega relativiziranja dejanj enega ali drugega z mislijo na njihove različne motive,” je poudaril letošnji slavnostni govornik Milan Kučan na spominski slovesnosti, posvečeni spominu na uničenje partizanske bolnice Ogenjca pri Loškem potoku med roško ofenzivo leta 1942.

Partizan izdal zatočišče ranjencev v jami

Žal pa je zamolčano, da je med roško ofenzivo, ki je na tem območju potekala od 24. julija do 29. avgusta 1942, partizanka ustrelila italijanskega poročnika, ki je z enoto korakal po cesti v Sadolu v Loškem potoku. Ali je partizanka to storila po lastni presoji, ali ji je bilo to ukazano, ni znano. Je pa vsekakor pomembno odprto vprašanje. Italijani so partizanko likvidirali in se maščevali prebivalcem Loškega potoka. V Sadolu so pobili štirinajstih talcev in požgali vas Travnik. Najmanj nenavadno pa je pri tem to, da ni nobenega obeležja. Tudi ne obstaja niti en zapis o partizanki, ki je s svojim dejanjem, lahko bi celo rekli, »samomorilskim junaškim dejanjem«, ko je ustrelila italijanskega poročnika, sprožila  to tragedijo Loškega potoka.

V hajki so Italijani odkrili tudi skrito zatočišče ranjencev v jami Ogenjca. Lokacijo je izdal partizan, ki je zapustil jamo. Bolničarka je kljub Hipokratovi prisegi, sicer po dogovoru z ranjenci, ustrelila ranjence in sebe. V jami je ostalo deset mrtvih ranjencev, dva  še živa so Italijani zajeli. Oba sta preživela ujetništvo ter sta po kapitulaciji Italije zopet vstopila v partizane.

Milan Kučan niti ne omeni državljanske vojne, problematizira le kolaboracijo

Žalostno je, da je Milan Kučan kot edino problematično v govoru navedel kolaboracijo, a je zatajil, da je Partija sprožila in vodila tudi revolucijo, med in po vojni. Revolucionar je dvignil roko nad brata protirevolucionarja, ki so kot »domobranci« branili svoja življenja, svoje domove pred uvedbo režima po vzoru Stalinove SZ. Strinjam se, da  kolaboracija za cilje okupatorja ne more biti vrednota. Vendar tako krvava revolucija, kot je bila pri nas, ki je nasprotno stran, to je protirevolucionarje, zaradi preživetja v državljanski vojni potisnila pod okrilje okupatorjev, tudi ne more biti vrednota.

Milan Kučan v govoru niti ne omeni državljanske vojne. Problematizira le kolaboracijo, kot da je bila izraz navdušenja nad okupacijo in nacizmom velikega dela slovenskega naroda, ko naj bi ta del naroda izdal samega sebe.  Kučan torej pravi: »Kolaboracija ne more biti vrednota.. Napravimo ta korak, da bo tudi  izrečeno obžalovanje, da je brat dvignil roko nad brata, dobilo svojo pravo vsebino“.

Menim, da pot do tega vodi le preko priznanja obeh strani, da je med okupacijo in po vojni potekala revolucija oz. državljanska vojna. Osnovni vir vsega zla je seveda bil okupator, kar se včasih pozablja.

Pozabljeno brezno Žiglovica na Mali gori pri Ribnici

Kako daleč je zbližanje nasprotij iz državljanske vojne, kaže tudi to, da noben govornik na slovesnostih pri Ogenjci doslej ni niti z besedo omenil tragedije pri breznu Žiglovica na Mali gori pri Ribnici. Tam so partizani, tudi l. 1942 v istem tednu kot je bila tragedija pri Ogenjci, pobili devet domačinov iz ribniške doline. Ti so dotlej mnogi podpirali OF. Mnogi iz doline so se tudi zaradi tega zatekli k domobrancem in doživeli njihovo usodo. Vse do osamosvojitve Slovenije te žrtve niso smele imeti spomenika. Niso bile vredne javnega spomina, kar se žal še danes dogaja. To pa ni kultura, ki je vzpodbudna za napredek naroda. Podvsem se strinjam, kar pravi Jan Philipp Reemtsma, častni konzul Slovenije v Hamburgu:

»Treba se je tudi pogovarjati in poskusiti razumeti druge. Mogoče bi si bilo najprej dobro predstavljati, da drugi tistega, kar so delali, niso delali iz zlobe. Vsak ima svoje razloge, svoje izkušnje in te je treba jemati zares. Če bi se medsebojno vzeli zares, bi morda enkrat lahko skupaj odkrili spomenik.”

55 KOMENTARJI

  1. Torej partizanka je sprožila tragedijo, ko je ustrelila italijanskega poročnika, pa se o tem ne govori. Posledično pobiti talci nimajo niti obeležja. Kot kaže, sprožena tragedija vasi v Loškem potoku pa nima niti spomina.
    Ima pa Kučan spominske slovesnosti z govori, ki poudarjajo kolaboracijo točno določenega dela prebivalstva. Revolucija v nekaterih glavah pač še ni končana.
    Bežanje od resnice pa vemo, da je ustvarjanje podlage za patološko obnašanje.
    Resnica pa je taka kot je, ne glede na to če jo poznamo.
    Lahko pa bi jo vsaj poskušali spoznavati in nekako poskrbeli za duševno zdravje naroda.

  2. “Osnovni vir vsega zla je seveda bil okupator, kar se včasih pozablja”, kategorično zatrjuje avtor zapisa. Jaz pa nisem tako trdno prepričan. Tudi brez okupacije bi se prav lahko zgodilo tako, kot se je v Španiji – z državljansko vojno. Popolna neznanka pa je, kaj bi se zgodilo, če Nemčija ne bi napadla Sovjetske zveze.

    • Nedvomno. Zgodilo bi se tudi brez okupacije. Z okupacijo je šlo lažje. Sprevrženost, ki je v karkoli zakamuflirana, je najhujša sprevrženost. Vzorec je enak kot danes v delovanju LGTB. Ena sama igra odkrivanja in zakrivanja.

    • Kapodistrias opozarja na pomembno stvar: do revolucije bi lahko prišlo tudi brez okupacije! Revolucija namreč po komunistični doktrini ZAHTEVA POBIJANJE določenega odstotka prebivalstva, četudi povsem nedolžnih ljudi, da lahko s smrtnim strahom izsili svojo vladavino. Okupacija je bila samo priročen okvir in lep izgovor, da so lahko ljudi kar napočez obtoževali “izdajstva” oziroma (v novejšem času) “kolaboracije”.

      Berite medvojne partijske dokumente, berite Kardeljeva pisma, zelo so zgovorna, ko poudarjajo, kako bi morali “belogardiste” organizirati sami, če jih ne bi izsilili z atentati in poboji v letih 1941 in 1942. Tako so se zaradi partijsko-partizanskega nasilja ljudje uprli in vzpostavili vaške straže – to pa je partiji šlo na roke, da so lahko sprožili bratomorno vojno, kot danes pravimo krvavi revoluciji v tistem času.

      Najbolj žalostno pa je, da se je v tem mandatu v naš domnevno demokratični parlament vrinila celo stranka, ki zagovarja in grozi z revolucijo tudi v današnjem času, v parlamentu pa na to nakladanje ni pravega odziva, kot da gre za najbolj pošten in demokratičen namen…

  3. Ne vem, ali je citat častnega konzula vzet iz konteksta, a tak, kot je predstavljen, se bere kot ena močna porcija relativiziranja: vse je dobro, karkoli že narediš, vsi so imeli dober namen (ki je subjektivno res lahko bil ‘dober’, toda noben cilj ne opravičuje uporabe nečloveških in krivičnih sredstev). Braniti se je človekova pravica, a napadati (nedolžne in nemočne)??

  4. Vi vsi slavite uporništvo, tako ali drugače. Ko pa jo kdo skupi, tako kot so jo skupili domobranci, pa halo zločin! Tako hujskaško ne bo šlo. In zdaj je očitno revolucija vredu, razen likvidacij?! So mar res umrli zaman? V čem bomo mi nadaljevali to borbo, pri čemer jih niti ne pokopljemo in to sploh nihče ne problematizira več.

        • Komunistična revolucija ni uporništvo!
          Pobijanje meščanov Ljubljane leta 1941 in 1942 ni uporništvo!
          Pobijanje (bolj premožnih) kmetov leta 1942 v okolici Ljubljane ni uporništvo!
          Terorizem in partizanski zločini nad civilnim prebivalstvom ni uporništvo!
          Pobijanje ciganov ni uporništvo!

    • Zdravko imaš zelo prodorno in obetajoče ime , vendar k tvojemu prispevku prav nič ne “paše” , ali si
      bil med vojno brezdomec , in nisi imel vzroka , da bi bil branitelj svojega doma ? Vprašanje je samo
      hipotetično , kajti vprašanje je , če si sploh okusil vonj vojne in bil v tej moriji prisoten oziroma , ali
      si bil takrat že priča gnusnim dogodkom , četutdi ,kot otrok ? Očitno ne dojemaš zgodovine realno !
      Ne zagovarjam zločina , še manj pa laži večnih lažnjivih kljukcev , ki jim je laž dobro plačan poklic !

      Andrej Briški

        • Zdravko nisem prizadet in ne skrivajte se za dvoumnostjo ,če že kaj sem užaljen in žalosten ! Dovolj je razkritih zločinov z ene in druge strani vendar se pripisujejo le ljudem , natančneje slovencem , ki
          morajo še danes požirati laži in zmerjanje s strani tistih , ki se nikakor ne morejo pohvaliti s čisto vestjo ! Bili so tudi partizani , ki so bili samo v “napoto onim pravim partizanom”, ki še danes vbijajo v glavo laži in izmišljene zgodbe o ljudeh ,ki so hoteli živeti v miru , ne pa med dvema ognjema ! Definicija moje trditve je zapisana v dolomitski izjavi . Na Čebinski partijski konferenci leta 1937 je vladalo mišljenje, da bo KP sprožila revolucijo le v primeru okupacije. V Zagrebu je Edvard Kardelj oktobra 1940 zatrjeval, da bodo organizirali upor če bodo lahko speljali revolucijo in bo to v interesu Sovjetske zveze. Tukaj moramo opozoriti na to, da je SZ začela vojno na strani Nemčije !!!!! Morda boš premislil o tem kako so jo skupili domobranci in vsi tisti , ki so bili ogroženi z dveh strani brez
          vsake možnosti braniti domovino , sebe in slovenske družine , ki so
          bile izpostavljene odprtemu lovu z več strani ! Sit sem laži o sprevrženosti slovencev v obdobju druge svetovne morije , ki niti tako majhnemu narodu ni prizanesla , sit sem zmerjanja zmedene mladine in “revolucionarjev” , ki so SVOJ narod postavili na pranger
          in nam prilepili kolaboracijo in izdajstvo !

          Andrej Briški

          • Domobranci so tudi obrnili hrbet kralju, tako kot seveda revolucionarji. Imeli smo torej spopad dveh uporniških strani. Kakšna je bila politična agenda domobrancev, meni še danes ni znano. Ustanovljena je bila neka “narodna vlada”, vendar je to bil zelo šibek poskus nečesa, da ne vemo niti česa. Zmagali so komunisti, dobili mednarodno priznanje in ustanovili SFRJ. To je zgodovina, ali vsaj nek moj približek, ker nisem zgodovinar. Spopad je terjal veliko žrtev, ki so še kar razsejane naokoli!

          • Njihova agenda je bila braniti dom in življenja svojih družin in sebe.
            Zdravko, kakšna je to politika ?

  5. “Kučan torej pravi: »Kolaboracija ne more biti vrednota.. Napravimo ta korak, da bo tudi izrečeno obžalovanje, da je brat dvignil roko nad brata, dobilo svojo pravo vsebino“.”
    ================

    Podnapisi:

    #1 “Napravimo ta korak” => MI in VI se strinjamo, da ste VI kolaboranti z okupatorjem.
    “2 “…da bo tudi izrečeno obžalovanje, da je brat dvignil roko nad brata, dobilo svojo pravo vsebino“ =>
    Ker se MI in VI strinjamo z #1, morate VI obžalovati #1, in s tem priznati, da smo MI upravičeno začeli pobijati VAS že leta 1941, ker ste VI kolaborirali od leta 1942 naprej (“prava vsebina”, pri tem zaradi časovne oddaljenosti časovno zaporedje vzroka in posledice nista pomembni)

    V prevodu, oziroma s “podnaslovi”, se to torej glasi:

    Vi priznajte, da so vaši kolaborirali z okupatorjem in se sprijaznite s tem, da smo vaše upravičeno likvidirali. Torej, t.i. “nova vsebina”, Kučanova vsebina, pri pisanju zgodovine, ki se precej sklada s pogledi Zdravka.

  6. Zanimiv in argumentiran prispevek avtorja, ki odpira oči:
    – opozarja na nesmiselne provokacije partizanov, ki so le povzročile gorje domačinom, Slovencem, ne pa okupatorju
    – opozarja, da niso le Nemci v takšnih nesmiselnih akcijah partizanov, streljali Slovence- civiliste, ampak tudi Italijani
    – opozarja, da je bila partizanska splošna miselnost o nujni likvidaciji nasprotnika pogubna za njih same, ko je partizanka bolničarka pripravila ranjene, da so se postrelili. Tista dva, ki se nista in sta padla v italijansko ujetništvo pa sta preživela.
    – opozarja na molk današnjih levih politikov o prej navedenih odločilnih zgodovinskih dejstvih
    – opozarja na zavajanje levih politikov, ki pometajo odločilna zgodovinska dejstva pod preprogo in potem zgodovino razlagajo enostransko, zavajajoče, lažno.

    • Svitase, kolikor se spomnim, knjiga govori o tem, da je ranjence pobila bolničarka, da ne bodo padli v italijansko ujetništvo, kjer naj bi jih Italijani pobili. No, niso jih, preživeli so; enega, ki naj bi takrat Ogenjco pokazal Italijanom, pa so partizani pozneje ustrelili…
      Tako po Dimitrijevi knjigi o tragediji v Ogenjci “Manj strašna noč”.

  7. Hvala za pojasnilo, komentator Slehernik. Naj pa dodam tole:

    Onndan sem bil v Rogaški Slatini, kjer danes čemi v kotu hodnika večnamenske dvorane spomenik Sv. Janeza Nepomuka. Zraven njega pa je na plošči napis:
    Spomenik zavetniku voda, so leta 1782 postavili v Zdraviliški park Rogaška Slatina, v zahvalo za pridobljeno koncesijo za prodajo zdravilne vode. Spomenik je vrhunsko kiparsko delo in je najstarejša priča znamenitega rogaškega zdravilišča.
    Ta spomenik je bil odstranjen iz zdraviliškega parka zato, ker so namesto njega postavili spomenik Edvardu Kardelju in še vojaški spomenik na katerem imajo vojaki brzostrelke v rokah.
    Zanimiv način za odganjanje turistov, ki si želijo v času letovanja miroljubne relaksacije
    In negativen odnos do kulturne dediščine, saj je komunistična politika odstranila iz zdraviliškega parka miroljuben spomenik – zavetnika voda, vrhunsko kiparsko delo, ki je najstarejša priča zgodovine rogaškega zdravilišča.

  8. Če sem šele pred kratkim prvič slišal za t.i. Preboj na “Menini planini”, kjer naj bi nekaj partizanov prebilo obroč 12.000 Nemcev, pa sem sedaj prvič slišal za to Ognjenco.
    Pa se sprašujem:
    Ali je bilo slovensko slovensko komunistično javno šolstvo tako zanič, da nas ni poučilo o takih “herojstvih” ali pa si tovariši neprestano izmišljujejo nova in nova “herojstva”?

  9. Zdaj mi je tudi jasno, zakaj čemi Slomškov spomenik v Ponkovski cerkvi v kotu cerkvenega predprostora, ne pa zunaj na 80 metrov oddaljenem trgu, kjer je Slomšek obiskoval na prostem nedeljsko šolo.

    Tam so pred leti postavili v spomin Slomšku le betonsko gmoto v obliki stolpnega silosa. V njega pa očitno zaprli Slomška, da ne bi njegov duh prišel med ljudi.

  10. Naša nepoglobljena hipoteza, da »je med okupacijo in po vojni potekala revolucija oz. državljanska vojna« je temeljni steber bizarno neutemeljene mnogo-destletne prokomunistične indoktrinacije, s katero se
    – prikriva potek totalnega udara slovenskih prokomunistov v ta narod in državo dve desetletji PRED navajano okupacijo, in
    – omogoča podtaknitev bizarno neutemeljene prokomunistično indoktrinacijske sintagme – »narodni izdajalci«.

    S svojo nepoglobljeno prokomunistično indoktrinacijo še danes (2019 !), torej skoraj 30 let po ustanovitvi Republike Slovenije, učinkovito onemogočamo soočenje s temeljnim problemom globoke slovenske krize, ki je v Velikem razkolu slovenskega naroda zaradi mnogo-desetletne rdeče niti totalnega udara slovenskih prokomunistov vanj.

  11. Zelo malo je javnega odziva na to temo, tudi na FB. Ali ima torej Milan Kučan (in seveda Tit Turenšek in ZBB NOB, levica) torej prav, ko pravi: “Kolaboracija nam ne more biti vrednota”. Kar tudi pomeni, da naj bi velik del slovenskega naroda iz navdušenja nad okupatorjem izdal samega sebe, čeprav se je zaradi brutalnosti revolucionarjev zatekel po zaščito okupatorjev, kar je žalostni dosežek revolucionarjev. Kučan torej zataji državljansko vojno oz. revolucijo, k je povzročila ogromne žrtve na obeh straneh, – med vojno in med državljansko vojno je umrlo 100.000 prebivalcev Slovenije, a okupatorjev le 7.800. Partija, VOS je začela takoj po okupaciji s pobijanjem nasprotnikov OF, ki so javno zavračali njen glavni cilj, prevzeti oblast po končani vojni ob podpori Stalinove SZ? Kaj pa je bila ta podpora in sodelovanje KP s Stalinom?
    Partizanski komandant Franc Sever – Franta, letalski polkovnik JLA, ki se je ob koncu vojne pogajal tudi o predaji ustašev, je v intervjuju, ki ga je vodil Lado Ambrožič, na RTV SLO 1, v nedeljo zvečer 14.04.2013, med drugim povedal, da so mu po vrnitvi iz študijev in bivanja v SZ po končani 2. svetovni vojni, ob vrnitvi v Beograd, ko je povedal, kakšen režim in težko življenje ljudi je videl v SZ, najprej zabičali, da mora o tem molčati in mu je tudi Matija Maček visok komunistični funkcionar in vodja slovenske OZNE tedaj dejal:
    »Če bi to, kaj se dogaja in kako se živi v SZ, povedali ljudem, ne bi šel nihče v partizane!«
    Franc Sever je na to izpoved povsem pozabil!
    Enako vsi zagovorniki revolucije.
    http://tvslo.si/…/intervju-franc-sever-fran…/ava2.163832398/
    Prisluhnite oddaji Radia Ognjišče na naslovu:
    https://avdio.ognjisce.si/share/casnik_2019_07_31

    • Zasledil sem le ta odziv na FB.
      Od kolaboracije do kolaboracije
      Nedavno je nekdanji predsednik republike Milan Kučan na spominski slovesnosti ob obletnici tragedije partizanov v partizanski bolnici Ogenjca med drugim dejal, da kolaboracija, sodelovanje z okupatorjem in sovražnikom ne more biti vrednota. Tej izjavi lahko vsekakor 100 odstotno pritrdimo, ko imamo v mislih Norvežana Quislinga in njegovo vlogo v 2. svetovni vojni na Norveškem, gre pa za nekaj povsem drugega v luči izvajanja revolucije na naših tleh in vlogi komunistov pri tem. A ne bi o tem, saj obstaja zgodovinska knjiga Črna knjiga komunizma (Mladinska knjiga 1999), zločini, teror in zatiranje, v kateri je navedenih okoli 100 milijonov žrtev v 2o. stoletju, a ne v vojnah, pač pa nad lastnimi ljudmi. In čemu naj bi bilo dogajanje v Jugoslaviji in Sloveniji za odtenek drugačno ? A tudi o tem ne bi, pač pa naj vsaj poskusim opisati kolaboracijo, naših »komunistov« v sedanjosti, v prehodu v demokracijo. Torej sodelovanje naših »komunistov« pri zatiranju lastnih ljudi. Če pogledate naslovnico Delavske enotnosti 17.4.1987, govori Milan Kučan o izročilu Čebin, kjer piše Manifest je komuniste povezal z množicami ter podnaslov Nimamo in nočemo druge države, naša država je Jugoslavija itd. Preselimo se torej v leto 1991 in tista naprej. Vsekakor v tistih letih ni šlo za zločine, uboje, toda v času, ko so zahodnoevropske demokratične države napredovale, na primer sosednja Avstrija ali Nemčija, smo se mi Slovenci znašli pod krinko »lastninskega preoblikovanja (družbenih) podjetij v delniške družbe« v obdobju divje privatizacije, ropa stoletja, kot smo ga imenovali. Da so to izpeljali tisti, »ki so bili povezani z ljudskimi množicami« sploh ni naključje in, da je ta rop stoletja ostal nekaznovan, tudi ne, saj so bili do tedaj, do leta 1991 direktorji družbenih podjetij v večini primerov lahko le člani ZK. Tudi o tem, da smo v to »tržno« gospodarstvo prišli s kadrovsko enakim pravosodjem, tu ne bi. Pri t.i. lastninskem preoblikovanju je torej šlo za kolaboracijo nekdanjih komunistov in tatinskih kapitalistov, kar lahko dokažem, saj mi je časopis Večer objavil odprto pismo Ali je v nacionalnem interesu, da se kraja družbene lastnine nadaljuje v ropanje delničarjev in zaposlenih, ki sem ga poslal trem predsednikom: države Kučanu, vlade Drnovšku, parlamenta Pahorju in je ostalo brez odgovora. Posledice kolaboracije tatov in vodilnih komunistov – če je Milan Kučan »tako za vsak slučaj« zamrznil svojo partijsko knjižico« pokaže zgolj na njegov značaj, je občutilo več kot 100 tisoč, ki so izgubili delo, cele družine v pomanjkanju, družinske tragedije, demoralizirano delavstvo, saj ob tem nihče ni bil kaznovan, zastoj v razvoju, nedelujoče pravosodje še danes, razvoj tajkunstva, problematika v zdravstvu, nizke pokojnine, itd. in tako naprej. Položaj, v katerem smo se znašli je absurden: stranka ali njeni pripadniki, ki »naj bi se borili za brezrazredno družbo« so najbolj krivični prav do delavstva, ki so ga ne le pustili na cedilu, pač pa spravili na beraško palico. Noro. In potem bi nam predavali o kolaboraciji…? Jožef Praprotnik, Jesenice

  12. Dokler bodo vladali naši deželi politiki , ki se pasejo v vladi že več kot pol stoletja ne moremo
    pričakovati kakšniš korenitih sprememb v slovenski družbi dejstvo ,da je partijska miselnost še vedno močno prisotna na vseh področjih , apolitična mladina željna sprememb beži iz večnega
    “prekletstva” in se seli (beži v tujino) v države kjer so leve stranke samo še maloštevilni
    artefakti pretekle zgodovine ! Mladina , ki ni zapadla v nazadnjaške približke partije natančno ve po
    koliko so hruške ! Nikoli se ne ne bodo vrnili v zahojeno in primarno levo orientirano državo !
    Demokracija v kumunistični domeni nima niti slučajno kaj iskati in tega se mladi dobro zavedajo !
    Gospod Mihič mislim , da je vaše razmišljanje ubralo pravo pot !

    Andrej Briški

  13. Kaj nam je vrednota, kaj nam je torej v ponos?
    Revolucija in enoumje SFRJ ali demokracija in samostojna Republika Slovenija?
    Perspektiva Slovenije je demokratična država, kateri pa ne morejo biti temelj vrednote revolucije, državljanske vojne, npr. plenjenja lastnine med revolucijo likvidacija izdajalcev in izkoriščevalcev in tudi ne »vrednote plenjenja« po osamosvojitvi bivše skupne družbene lastnine, temveč vrednote ki krepijo demokracijo, ki so potrebne za spravo, saj strategija preživetja oz. pametne specializacije Slovenije ne bo delovala, če bo država razklana!
    Daron Acemoğlu in James A. Robinson, avtorja knjige Zakaj narodi propadajo sta zapisala: »Države danes propadajo, ker njihove ekonomske institucije ne spodbujajo ljudi, da bi varčevali, investirali in inovirali.«
    Menim, da se v Sloveniji dogaja ravno to. Kdo to ovira in nam razvoj zatira? Politika in njena ekonomska šola, ter slabo delujoča pravna država, ki je rezultat politikov, predvsem predsednikov strank!
    http://hubert.blog.siol.net/category/aktualno/
    http://www.publishwall.si/franc.mihi%C4%8D/post/467515/revolucija-in-enoumje-sfrj-ali-demokracija-in-samostojna-republika-slovenija

    • Revolucija in enoumje SFRJ ali demokracija in samostojna Republika Slovenija?
      ============
      Kot jaz to doživljam je to z dežja pod kap. Ta “demokracija in samostojnost” sta ravno tako izmišljeni tvorbi kot komunizem. Takšnega sistema ni nikjer. Demokracija je tu mišljena samo kot orodje za vojno brez pušk. Ampak to je še vedno vojna. Na smrt.

      • Spoštovana,

        Vaše mnenje, da »demokracija je smrtni sovražnik komunizmu«, je utemeljeno.

        Naša sistemsko-strukturna ureditev države je diametralno nasprotna totalitarnemu komunizmu. Tri temeljne sistemsko-strukturne pozicije ureditve naše države, ki so »smrtni sovražnik komunizmu«, so namreč naslednje:
        – Prvič: demokracija, torej oblast ljudstva, z načelom delitve oblasti na podlagi podelitve pooblastil pooblaščencem iz zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti.
        – Drugič: pravna država z načelom izonomije, torej pristne enakosti pred zakonom.
        – Tretjič: pristno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

        Tega (ad prvič, ad drugič in ad tretjič) sistemsko-strukturno v komunizmu ni. V tem je naša država “smrtni sovražnik komunizmu”.

        Toda stvarnost naše države zaznamuje desetletje akutnih sistemsko-strukturnih državnih udarov (na čelu s pojavom t.i. »prokomunistično naših«), glede:
        – zlorabe v demokraciji podeljenih oblastnih pooblastil,
        – zlorabe izonomije pravne države, in
        – zlorabe človekovih pravic.

        Te stvarnosti Slovenci ne moremo dovoliti. Moramo se v neugodno stvarnost desetletnega totalnega udara v naš državni red poglobiti. Nato se moramo poenotiti, in desetletni akutni sistemsko-strukturni udar prokomunizma v našo državo zavreči in preprečiti.

        Vztrajno nasprotovanje g. Zdravka sistemsko-strukturni ureditvi državne oblasti Republike Slovenije pa je nepotrebno.

        • A. POKOP

          Mnenje v komentarju pod tem prispevkom 31. 7. 2019 ob 13:31, da zadevno pomorjenih oseb »niti ne pokopljemo in to sploh nihče ne problematizira več«, je resnično v delu, da mrtvih »niti ne pokopljemo«.

          Mnenje pa je neresnično v delu, da »to sploh nihče ne problematizira več«. Ta neresničnost je nepotrebna.

          B. ODLOČNO NASPROTOVANJE NAŠI DRŽAVI JE NEPOTREBNO

          Ugovor, da v vas ni nobenega nasprotovanja, je v nasprotju z vašim odločnim nasprotovanjem ureditvi države Republike Slovenije, na primer v komentarjih:
          – pod tem prispevkom g. in ge. Mihič dne 3. 8. 2019 ob 22:03, češ da: »[…] Ta “demokracija in samostojnost” sta ravno tako izmišljeni tvorbi kot komunizem. […].«
          – pod nedavnim prispevkom dr. Cukjatija z naslovom Šarčevi ‘novi vzorci razmišljanja’ in preganjanje zasebne pobude dne 25. 7. 2019 ob 16:31, češ da: »[…] Mi se sicer imenujemo Republika, ampak od nje ni ostalo nič. Imamo nekakšno parlamentarno demokracijo, toda brez kralja, brez predsednika. […].«
          – pod nedavnim prispevkom g. Stefančiča ml. z naslovom Politikantsko ravnanje, ki najeda slovensko ustavno demokracijo dne 9. 7. 2019 ob 10:31, češ da: »Slovenska patologija je v njeni morbidnosti. Da nismo sposobni proslavljati neodvisnosti Slovenije, denimo, ampak si izmišljamo neko državnost. […].«
          – pod nedavnim prispevkom mag. Emeršiča z naslovom Dva Antona dne 29. 6. 2019 ob 23:25, češ da:
          »[…] Zato je pravica do samoodločbe kot je bila naša neobstoječa. Nanjo se ne moremo sklicevati. […]«.

          Odločno nasprotovanje sistemsko-strukturni ureditvi države Republike Slovenije je nepotrebno. Hkratno ugovarjanje, češ da navedenega nasprotovanja ni, je tudi nepotrebno.

          C. NEPOTREBNO

          Navedena neresničnost, da se pokopa pomorjenih ne problematizira več (pod A.), in navedeno odločno nasprotovanje sistemsko-strukturni ureditvi države Republike Slovenije ob hkratnem ugovarjanju, češ da tega nasprotovanja ni (pod B.), sta nepotrebna.

          Sta nepotrebna, ker lahko učinkovito onemogočita pošteno, to je dobronamerno in konstruktivno, razpravo med Slovenci samimi. Poštena razprava med Slovenci samimi je mehanizem poenotenja med Slovenci samimi. Mehanizem poenotenja je obraten oziroma nasprotno učinkujoč mehanizmu velikega razkola tega naroda in države, ki je temeljni problem akutne in globoke slovenske krize.

          Sestavni del poštene razprave med Slovenci samimi je namreč razpiranje naše okvarjene prokomunistično indoktrinirane intime, ki je jedro, nukleus globoke slovenske krize. Temeljna točka te krize je namreč veliki razkol slovenskega naroda in države, v nukleusu razkola pa biva naša okvarjena pro-komunistično indoktrinirana intime o tem, kaj je prav.

          Z nepotrebnim onemogočanjem poštene razprave med globoko indoktriniranimi Slovenci samimi se onemogoča resnico in spremembo intime. To učinkovito onemogoča spremembo intime in poenotenje intime v tem narodu in državi o tem, kaj je prav. Kar je – sicer sedaj globoko okvarjeno – jedro delovanja načela pravne države slovenskega naroda.

          • Glede pokopa likvidiranih ljudi pa je skrajnje pokvarjeno, da tega še nismo uredili. In ta greh leži na celotnem narodu! To je pravi vir prekletstva te dežele in večno opravičilo za vse “prokomunistične udare v ta narod”.

        • Hvala za to mnenje. Rad bi pa povedal, da sam ne le da ne nasprotujem, ampak celo stojim na temeljih te državnosti, ki jo ves čas poudarjate. Kar trdim je, da so to temelji, brez zgradbe. Kdorkoli poskusi postaviti samo opeko nanje, je brez razmisleka deležen obsodbe in zavračanja.
          Malodušje in morbidnost družbe ne dovoljujeta pogleda navzgor in naprej. Medtem komunisti z veseljem natikajo ljudem nove kroge verig. Zdaj se ne strelja več na meji, ampak imamo prost pretok ljudi in glej, koliko slovencev se odseli?!
          Gledate na državo kot čisto in izključno ustavno tvorbo, brez oblasti, brez ljudi. Kot bi šlo za e-državo. In tako jaz vidim odnos do naše države. Demokracija in samostojnost sta utopiji, ker slonita zgolj na Ustavi, brez Republike, brez vladarja. Nekdo bo moral povezati te tri veje oblasti, sicer se bodo posušile na tleh.
          Upam, da to ni onemogočanje razprave, ampak prej obratno. Da bi razumeli, da če že nimamo kralja, da imamo vsaj republiko in ne le državni stroj, sistemsko-strukturni Deus ex machina. Tak stroj je utopija. Mimogrede, prav rad bi vedel ali obstaja ustava na svetu, kjer piše da ima ljudstvo oblast. Abraham Lincoln je slaven zaradi svojih besed “government of the people, by the people, for the people”, toda nisem prepričan, da je to napisano v Ustavi ZDA.

        • »[…] Kar trdim je, da so to temelji, brez zgradbe. […] Gledate na državo kot čisto in izključno ustavno tvorbo, brez oblasti, brez ljudi. […] Mimogrede, prav rad bi vedel ali obstaja ustava na svetu, kjer piše da ima ljudstvo oblast. […]«

          D. VRHOVNI TEMELJ VREDNOT SLOVENSKEGA NARODA IN DRŽAVE

          Odločno očitajoče mnenje zoper slovenski državni ustavni red je nepotrebno. Vrhovni temelj vrednot slovenskega naroda in države je poenoteno vpisan v Ustavi Republike Slovenije, skupaj s Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo ob neodvisnosti.

          Očitek, da Slovenci gledamo na svojo državo Republiko Slovenijo »kot čisto in izključno ustavno tvorbo, brez oblasti, brez ljudi«, je tudi nepotreben. Pristni državljani Republike Slovenije namreč, razen izjem, gledamo na svojo državo Republiko Slovenijo kot na poenoteno vrhovno temeljno vrednoto naših ljudi.

          To našo poenotena vrhovno temeljno vrednoto se v zadnjem desetletju nedopustnih udarov vanjo eskalirano izpodbija. Zato moramo svoja nepotrebna izpodbijanja tega vrhovnega temelja samoomejiti. In se moramo poenotiti. Nato pa temeljni problem globoke slovenske krize, to je eskalacijo udarov slovenskega prokomunizma v ta narod in državo, zavreči in preprečiti. Svojo vrhovno temeljno vrednoto – to državo – pa poenoteno “uveljaviti”.

          E. PREMNOGE DRŽAVE OBLASTI LJUDSTVA

          Odločno nasprotovanje je nepotrebno tudi glede na to, da je držav oblasti ljudstva premnogo, odločno pa se nasprotuje zgolj in edino slovenskemu državnemu redu, državnemu redu drugih držav pa ne. Kajti naša ustava je zgolj ena izmed brezštevilnih »na svetu, kjer piše, da ima ljudstvo oblast«, kot na primer:

          – v Ustavi Združenih držav Amerike, po kateri: »We the People of the United States […] do ordain and establish this Constitution for the United States of America […] All legislative Powers herein granted shall be vested […] The executive Power shall be vested […] The judicial Power of the United States, shall be vested […] The powers not delegated to the United States by the Constitution, nor prohibited by it to the States, are reserved to the States respectively, or to the people. […].« (cit. po preambuli, 1. odstavku 1. člena, 1. odstavku 2. člena, 1. odstavku 3. člena ustave (1787) in ustavnem amandmaju X (1791)).

          – v Ustavi Republike Francije, po kateri: »Le peuple français proclame solennellement son attachement aux Droits de l’homme et aux principes de la souveraineté nationale […] Son principe est : gouvernement du peuple, par le peuple et pour le peuple. […] La souveraineté nationale appartient au peuple qui l’exerce par ses représentants et par la voie du référendum […].« (cit. po 1. odstavku preambule, 5. odstavku 2. člena, 1. odstavku 3. člena ustave).

          – v Temeljnem zakonu Zvezne republike Nemčije, po katerem: »[…] hat sich das Deutsche Volk kraft seiner verfassungsgebenden Gewalt dieses Grundgesetz gegeben […] Damit gilt dieses Grundgesetz für das gesamte Deutsche Volk. […] Alle Staatsgewalt geht vom Volke aus […] (cit. po preambuli, 2. odstavku 20. člena temeljnega zakona).

          – v Ustavi Republike Hrvaške, po kateri: »[…] Polazeći od iznesenih povijesnih činjenica, te općeprihvaćenih načela u suvremenu svijetu […] prava na samoodređenje i državnu suverenost hrvatskog naroda […] U Republici Hrvatskoj vlast proizlazi iz naroda i pripada narodu […].« (cit. po 2. odstavku preambule in 2. odstavku 1. člena).

          • Hvala. Sicer gre za en sam stavek, ki sem ga skušall dati v ilustracijo, morda ne preveč uspešno.
            Lahko bi vseeno se namrdnil, da tako eksplicitno ljudstvu ni dana oblast v nobenem od navedeniih primerov, kot je v naši Ustavi.
            Tako na primer imamo še vedno “sodbe v imenu ljudstva”, ki se jih nikakor ne moremo znebiti in dobiti nek normalen naziv kot recimo, sodbe v imenu republike, ali kakorkoli že.
            Še enkrat pravim, ne gre za odločno nasprotovanje, temveč navadno mirobljubnost. Da se pomirimo in poenotimo potrebujemo neko skupno vizijo, ki je nad zakonom. Ne more nas poenotiti sklicevanje na zakon, niti če je to sama Ustava.

          • Zanimivo, da ta razprava o poenotenju in skupni viziji poteka ravno pod prispevkom g. Mihiča z naslovom “Kučan, kaj nam je zares lahko skupna vrednota”. Samoizpraševanje pod tem pomenljivim naslovom se seveda nanaša na našo polpreteklo zgodovino. Kar sodi v temelje skupne države.
            Teza, da komunisti z veseljem natikajo nove kroge verig, sicer drži.
            Drži pa tudi, da brez trdnih temeljev hiša ne bo stala.

        • @Zdravko: »[…] Še enkrat pravim, ne gre za odločno nasprotovanje […] potrebujemo neko skupno vizijo, ki je nad zakonom. Ne more nas poenotiti sklicevanje na zakon, niti če je to sama Ustava.«

          F. RAZKOL

          Mnenje, da o tem ne gre za vaše odločno nasprotovanje, je neresnično (kot že zgoraj pod B.).

          Kot zgoraj osvetljeno je vrhovni temelj vrednot, morale slovenskega naroda in države, »skupna vrednota« oziroma »skupna vizija«, poenoteno vpisan v naši Ustavi z dne 23. oz. 28. 12. 1991, skupaj s Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti republike Slovenije in Deklaracijo ob neodvisnosti, oboje z dne 25. 6. 1991. Vaše odločno nasprotovanje le-temu je nedopustno.

          Je nedopustno. Odločno nasprotovalno mnenje kateregakoli državljana Republike Slovenije enemu in edinemu poenotenemu vrhovnemu temelju vrednot, morale tega naroda in države, izpodbija temelje naše države, kar je nedopustno. Slovenci ne moremo dopustiti izpodbijanja temeljev svoje države, in jih moramo poenoteno varovati.

          Je nedopustno, ni pa odločno nasprotovalno mnenje prepovedano, Slovenci namreč, za razliko od pretekle totalitarne države, v Republiki Sloveniji varujemo svobodo govora.

          Navedeno odločno nasprotovanje lahko primeroma odraža našo sila neugodno stvarnost. Naša stvarnost je Veliki razkol slovenskega naroda in države.

          S tem, da je v središču problema patologije velikega razkola slovenske družbe danes (2019 !), kakopak, tudi razkol v pristno demokratično opozicijskem delu slovenskega volilnega telesa.

          • Povsem očitno nam manjka republikanizem. To ni nasprotovanje temeljem, ampak uveljavljanje in gradnja na teh Ustavnih temeljih. Kdor tako razume Ustavo razume tudi to o čemer pišem. Gradimo torej republiko, namesto samostojne države, nadaljujmo zgodovino od 1991 naprej z neodvisnostjo do socialistične federacije, katere del smo bili, in bomo na poti, kjer nas čaka prihodnost.

  14. Da se ne pozabi, morda kdo od policanih kaj pojasni.
    Sprava s kolaboranti in izdajalci ni mogoča, je sporočilo proslave ZB NOB v Ribnici l. 2018
    Na praznik »Dan upora proti okupatorju«, ki je ustvarjen po meri ZZB NOB, je bila lani, l. 2018 v Ribnici spominska slovesnost ob 75. letnici bitke v Jelenovem žlebu. Proslava je bila odlično izvedena, seveda glede na njen cilj, pridobiti zopet moč in »rešiti« Slovenijo pred propadom. Obnoviti je potrebno pridobitve in vrednote OF, NOB, to je revolucije, so bila sporočila s tega dogodka. Govorniki so bili, ribniški župan Jože Levstek, SDS, Tit Turnšek, predsednik ZZB NOB Slovenije, zgodovinar dr. Martin Premk in Daniel Divjak predsednik ZZB NOB Ribnica. Vsi govorci so izrazilo hvaležnost za partizanski upor, ki da je bil edinstven v Evropi in bil odločilen za kapitulacijo okupatorjev oz. osvoboditev Slovenije. Po njihovo naj bi bil tudi temelj za nastanek samostojne države Republike Slovenije. Zelo pa so bili kritični do stanja v Sloveniji, hlapčevstva, to je podrejanje Slovenije kapitalu, ter služenja interesom EU oz. njeni Komisiji. To po njihovo državo uničuje. ZZB NOB tega ne bo dovolila. Sprava s kolaboranti in izdajalci ni mogoča, pa je bilo ključno sporočilo ZB NOB. Nihče od govornikov pa ni omenil, da je med okupacijo in še po vojni potekala tudi državljanska vojna. ZB NOB je podelila tudi priznanja za sodelovanje pri ohranjanju spomina na te dogodke. Predsednik ZZB Tit Turnšek je priznanje podelil tudi ribniškemu županu Jožetu Levstiku, sicer članu SDS. Občina je torej sodelovala in omogočila proslavo, kjer je ZZB obtoževala demokracijo in njene nosilce in privržence.
    https://www.casnik.si/tit-turnsek-sprave-ne-bo/

    • Prispevek “Kaj nam je vrednota?”, ki sva ga napisala z ženo in se tudi oba podpisala in se tako odzvala na izjavo bivšega predsednika države Milana Kučana, podano prejšnjo nedeljo, 28. julija, na spominski slovesnosti partizanske tragedije pri bolnici v jami Ogenjca v Loškem potoku, sem poslal trem medijem, isti dan.
      DNEVNIK ga ni in ne boobjavil, brez pojasnila.
      Časnik.si ga je hitro objavil, a je spremenil  naslov in ni navedel soavtorice, soproge.
      Nato me je prijateljica obvestila, a nihče drugi, da je bil ta prispevek kot izjava prebran na radiu Ognjišče.
      Prisluhnite oddaji Radia Ognjišče na naslovu: https://avdio.ognjisce.si/share/casnik_2019_07_31
      Vedela sva, da ko javno v medijih obravnavava izjave Milana Kučana, se s tem močno izpostavljava, vendar meniva, da je tako prav, tudi zaradi razklanosti prebivalcev Loškega potoka, kje so še vedno eni na pravi strani, drugi, večinoma zelo verni, pa so še vedno na strani izdajalcev naroda, ki so za revolucionarje še vedno “nevarni”.
      Udeležil sem se tudi maše za “sodolske žrtve”-talce prejšnji teden v župnijski cerkvi na Taboru v Loškem potoku, ob zjutraj ob 7h, ki je minila brez vsake besede  tem dogodku.
      Tudi zato sem DRUŽINI poslal prispevek v objavo, da bi ga vsaj nekateri Potočani in drugi brali vsaj v DRUŽINI.
      Žal sem se oz. sva se zmotila, tudi DRuŽINA ga ni objavila?
      Kam to pelje, komu to koristi?

  15. Ali je res še sprejemljiva vrednota »upor za vsako ceno in še bratomorna državljanska vojna«, ko za to plača visoko ceno prebivalstvo, višjo kot okupator?
    Milan Kučan, partizanska tragedija pri Ogenjci nikakor ne more biti prispodoba dileme, upor ali kolaboracija! Ogenjca je tragedija partizanskega upora in še tragedija Loškega potoka.
    http://www.publishwall.si/franc.mihi%C4%8D/post/467515/revolucija-in-enoumje-sfrj-ali-demokracija-in-samostojna-republika-slovenija

Prijava

Za komentiranje se prijavite