Avtor: Ksenija Koren. Vir: Finance. Peterle svetuje predsedniškima kandidatoma B. Pahorju in M. Zveru: Ni dovolj zanašati se nase.
Volitve novega predsednika SD na kongresu v Kočevju jutri ne bodo samo velika sobota za stranko, ki jo že 15 let vodi Borut Pahor, ampak bodo vplivale tudi na predsedniške volitve konec leta.
Tekma med štirimi kandidati za predsednika opozicijske SD – Borutom Pahorjem, Igorjem Lukšičem, Patrickom Vlačičem in Zlatkom Jenkom – se bo jutri v Kočevju končala z drugim krogom, napovedujejo poznavalci. Večina je prepričana, da se bo vanj uvrstil Pahor, zelo pomembno pa bo, kdo bo drugi kandidat v finalu. Kdo bo šibkejši kandidat proti Pahorju v drugem krogu, Lukšič ali Vlačič? Bodo podporniki šibkejšega kandidata že v prvem krogu taktizirali in podprli tistega, ki bi v drugem imel največ možnosti, da bi lahko premagal Pahorja?
Kako jeseni premagati Türka?
Izid jutrišnjih volitev v SD, ki je bila do lanskega decembra najmočnejša stranka v državi, bo vplival tudi na jesensko predsedniško tekmo, saj se s predsedniško kandidaturo Pahor znova odkrito spogleduje. Kandidaturo sta že napovedala zdajšnji predsednik republike Danilo Türk in evropski poslanec Milan Zver. Katere napake Pahor ali Zver ne smeta ponoviti, če hočeta premagati zdajšnjega predsednika Danila Türka?
»Glede na to, da mi ni uspelo, verjetno nisem najboljši svetovalec,« pravi Peterle, ki se je s Türkom pomeril v finalnem drugem krogu predsedniške tekme leta 2007. Peterle se je takrat v finale uvrstil kot zmagovalec prvega kroga, v prvem krogu je dobil 283.412 glasov, drugouvrščeni Türk pa več kot 40 tisoč glasov manj, dobil je 241.349 glasov (kar je le slabih štiri tisoč glasov več od Gasparija, ki jih je dobil 237.632). Danes Peterle, ki je v drugem krogu dobil le 31,97 odstotka glasov, medtem ko jih je Türk pobral 68,03 odstotka, meni, da mora »resen kandidat pri nas močno upoštevati psihološko-politični kontekst, ki lahko zasenči ali preseže osebne kvalitete in argumente. Torej – ni dovolj zanašati se nase.« Takratni šef Peterletove kampanje Ivo Boscarol je v nasvetih Pahorju in Zveru, kako premagati Türka, kratek: »Zelo preprosto! Ne smeta izgubiti.«
Volitve se dobivajo poleti
Bolj zgovoren od Peterleta je Türkov svetovalec iz kampanje leta 2007 Sebastjan Jeretič, ki opozarja, da je temelj vedno pravočasen začetek kampanje. Pred petimi leti je imela levica v tekmi dva kandidata, po Jeretičevem pa je Gaspari izgubil, ker je Türk dobil volitve s kampanjo poleti. Jeretič je kritičen do Pahorja, da »preveč naivno računa, da bo lahko samo s TV naredil volitve. A volitve se ne delajo na zaslonih, ampak na ulici.« Ker je najpomembnejša terenska kampanja, je po Jeretičevem mnenju Türk letos že v prednosti, tako zato, ker je že predsednik, kakor tudi zato, ker je v kampanjo vstopil pravi čas. V tem trenutku je »Türk že v kampanji, Pahor je v permanentni kampanji, Zvera ni še nikjer. Zato Zveru tudi ankete še ne kažejo realne slike.« Jeretič ocenjuje, da lahko Zver računa na 250 do 300 tisoč volivcev. »Če so v njegovem štabu ocenili, da je bila Peterletova kampanja predolga, se motijo. Izgubil je, ker se mu je narisal križ,« še pravi. Ob tem opozarja, da je Türk v kampanji leta 2007 »igral na slogan Predsednik, ki združuje, kar pa mu v mandatu ni uspelo, in je, kakršen pač je. Zver in Pahor morata zdaj povedati, zakaj ne voliti Türka. To ni umazana kampanja, to je negativna kampanja.« Sicer pa je po Jeretičevem mnenju za Zvera zelo pomembno, kako bo vlada jeseni kotirala in ali bo nadaljevala uspehe, ki jih niza trenutno. Pahor pa ne more računati na levico, borci in druga združenja bodo korporativno podprli Türka.
Pomembno je kazati željo, da boš predsednik
Svetovalka Gasparija iz kampanje 2007 Lara Ham vidi kot najpomembnejšo lastnost predsedniškega kandidata, da »mora od prvega dne kampanje pokazati željo, da želi biti predsednik«. Opozarja, da morajo kandidati igrati »odprto in pošteno igro. Pozabiti ne smejo na mlajšo generacijo.« Prepričana je sicer, da kljub porazu Gasparijevi kampanji »nismo naredili nobene napake. Bili smo absolutno prepošteni, vozili smo se v svojih avtomobilih, za svoj denar.« Tisti, ki bo od konca leta predsednik, se bo moral predvsem truditi pomagati vladi, da »bi čim prej prišli iz krize. Tega si želimo levi, desni in sredinski. Hoditi na neke lokalne slovesnosti in dogodke za ta čas ni dovolj.« Novi predsednik bo moral delovati povezovalno, in ne ločevati, »da bo, ko bo izbiral kandidate za državna odlikovanja, odlikoval Anžeta Kopitarja, in ne Tomaža Ertla«.
