Kaj jim je?

152

supergeI.

Sinoči (10.9.2013) sem se razveselil, ko so okrog devetih zvečer na prvem programu nacionalnega radia naznanili, da sledi oddaja o brigadirjih in mladinskih delovnih akcijah. Za časa gimnazije sem bil prava „brigadirčina“: sedem tri ali štiritedenskih delovnih akcij v štirih letih sem dal skozi; na koncu brigadirske kariere bil delavec in organizator dela (traser) obenem; dvakrat odlikovan z udarniško značko, tretjič sem se znački odrekel v prid že zaposlenega sorodnika, ki naj bi mu tisti kos kovine koristil pri napredovanji v službi. No, pa poslušajmo, kaj bodo povedali o tistih časih, sem si dejal, ko sem pritiskal na plin po regionalki Ptuj – Slovenska Bistrica.

Po prvem stavku oddaje izklopim radio. Nagon. Sekundni revolt. Ženski glas je začel nekako takole (navajam po spominu, ker se mi ne da iskati oddaje na medmrežju): Mladinske delovne brigade izhajajo iz vojnega časa, ko so mladi zbirali hrano in drugo za partizane, ki so se borili proti okupatorjem in domačim izdajalcem. 

Avto je vlekel po ravnici, sam pa sem razčlenjeval – sebe. Od kod ta jezna poteza? Kaj neki so rekli narobe, da sem v sekundi sebe in njih kaznoval z utišanjem komunikacijskega kanala? Niso izrekli nobene silne laži. Verjetno so res kakšni mladi kaj zastonj in prostovoljno naredili za partizane. Kaj torej? Motil me je stavek, ker je spominjal na stavke, ki sem se jih nekoč že nažrl. Ta njegova nevidna sintaksa, ta njegov vonj, ta mitološka zasnova, konstrukt, poudarek na “domačim izdajalcem”. Ta nereflektiranost in odsotnost kritike.

Ko sem bil še prepričan zsmsjevec in srečen brigadir, mi je eden mojih najboljših prijateljev, 100 % katolik in antikomunist, dejal, da smo brigadirji pač slovenski Hitlerjugend. „Vi ste Titojugend,“ mi je smeje ruknil v faco. Pisalo se je l. 1982, a taka definicija me ni pohujšala. Prijatelj je prijatelj in če te provocira, je zato, da ti pomaga kritično misliti. Da smo Titojugend? Hm, da vidimo, v kakšnem smislu Titojugend… Na provokacijo sem odgovoril z refleksijo. Zdaj se piše l. 2013, pa bodo namesto razoniranja in kritike prevladali konstrukt, mitologija in utopija?

Proti koncu nočnega tranzita preko Dravskega polja se vame zakljuva eno samo vprašanje: Kaj jim je?

II.

Kaj jim je? Mojim tovarišem in tovarišicam iz “zsmsjevskih cajtov”. Zakaj se vračajo nazaj? Kaj jim je, da proti vsaki logiki, proti zgodovinskim dokazom, navzlic tonam „črnih knjig komunizma“, navzlic nevarnosti, da bomo zaradi njih početja padli v novo državljansko vojno, spet častijo Tita in sanjarijo o socializmu? Kljuva in kljuva to vprašanje, misel gre vse bolj semle: tu ne gre za nekaj razumskega, nekaj hladno preračunljivega (čeprav gotovo kdo že izračunava svoj profit na račun tega pojava), gre za čustveno in moralno projekcijo, gre za hrepenenje.

„Đizus,“ bi dejal moj antikomunistični frend iz gimnazijskih časov, „kakšno hrepenenje neki? Prelepa je ta beseda za to blaznost, za to titomanijo in jugonostalgijo! Brane, na maži lepih slovenskih besed!“ Vendar, kako naj drugače povem, da smo vsi še vedno simbolna in religiozna bitja. Da nas neki pra-pra-stari simboli ali arhetipi pač obvladajo, četudi smo formalno racionalisti, ateisti, ultra-underground kulturniki, demitizirajoči katoliški progresisti. In da, kot je učil Heidegger, ali zaradi velikega vzhičenja, ali zaradi velike tesnobe ali pa kar zaradi strašnega dolgčasa, človek pač prej ali slej pride do presežnih vprašanj. Do pra-obnašanj, dodajmo.

A nimajo religije v svoji temeljni strukturi poglavja o izgubljenem raju? Ali ni tega mehanizma zaznal in obdelal že Platon? Ali ni hrepenenje po tistih srečnih starih časih in slutnja, da se ti časi lahko povrnejo, eno glavnih gonil zgodovine? Kaj že razlaga Bloch s Prinzip Hoffnung?

Kaj jim je? Če povem naravnost: tesnoba jih je razprla mehanizmu hrepenenja po izgubljenem raju. Ker drugega okvirja (okvirja evropske klasične humanistične ali pa judovsko-krščanske tradicije) za ta arhetipski izliv nimajo (in ga tudi zavestno nočejo imeti, kot vidimo po zadnjih protievropskih izjavah), se je vzpostavil tisti okvir, ki ga niso nikoli lustrirali ali se mu zares odrekli: titoistični socializem s pridihom aziatskega kolektivizma.

Zdaj je tudi razumljivo, zakaj ne marajo osamosvojitvene epopeje. V skladu z dotičnim pra-vzorcem osamosvojitev odigra vlogo izvirnega greha. Z Janšo v vlogi kače. Od tod nezaustavljivi antijanševski refleks. „Bodi prekleta; po trebuhu se boš plazila in prah jedla,“ je rečeno o kači. In seveda z demokracijo kot sadežem, ki bi ga z onega drevesa najbolje ne bilo utrgati.

III.

Naslednje, in tu nastopi brigadirstvo, je morala. Gospodarska in politična kriza je uničujoča za mnogokaj in mnogokoga. A dobra za to, da smo odprli vprašanje, iz katerega smo se še pred desetimi leti veselo norčevali: načelno vprašanje dobrega in zla, vprašanje morale. Če hrepeniš po raju, boš vanj stopil le z določeno moralno držo. Za nebesa moraš biti svet, pravi krščanski nauk.

Ni prvič, da sem zalotil nacionalni radio, ki ga resda poslušam samo in le samo med vožnjo v avtu, hozanirati brigadirstvu. Naše novinarstvo ima rado brigadirje vsaj tako, kot ima rado vstajnike. Brigadir, in to dobro vem, dela zastonj in direktno za skupno dobro (cesta, vodovod, pogozditev,…). Brigadir deluje lokalno (vodovod do nekega zaselka) in misli globalno (izgradnja srečne družbe). Brigadir se odreka počitnicam na plaži, kar tudi dobro vem, in se žrtvuje za neznane ljudi. Brigadir je sočuten, brigadir je… Ni težko, skratka, uvideti navdihujočega moralnega vzorca ter zaznati želje po moralni prenovi, po vzponu iz tesnobe, po izdelavi profila za srečnejši jutri.

Kaj jim je? Kje se z njimi razhajam? Zaradi česa moj revolt? Dobro je, da se potegnejo iz apatičnosti in zavestno vstopijo v blochovsko dinamiko upanja, če se tako izrazim. Z njimi, mojimi tovariši, sem, ko začutijo potrebo po moralnem resetiranju. Razumljivo pa je, da vse to iščejo znotraj izročila, ki ga pač imajo na razpolago, oziroma, ki ga priznavajo kot edinega in najboljšega. Jaz sem to izročilo bolj po milosti Božji kot po svojih zaslugah prerasel, oni ne. Da je to izročilo kratkega dosega in razpona (1941-1991), zanje očitno ni pomembno. Da ima vsa zadeva izstopajočo zloveščo stran, vključno z udarniškim delom, ki je po vojni marsikomu bilo sinonim za prisilo in tlako, tudi ne. Da je velika možnost, da bo novi socializem delal napake starega, oziroma, da jih že v stadiju projekcije dela, se jih ne dotakne. Tesnoba je prevelika, srce premočno bije, retro-utopični vzgib nadvlada vse, klic po očetu-tiranu je že skoraj huronski.

Ugasni radio, pelji dalje, ne obupaj!

Pripis uredništva: Branko Cestnik je teolog, filozof, pater klaretinec, skavt in bloger ter sodeluje pri pastoralni refleksiji Cerkve na Slovenskem.

Foto: Katja S.

 


152 KOMENTARJI

  1. Kdor ni tako govoril je ostal brez službe. Tako se je kalila Slovenija, 50 let. Cerkev je to samo nemočno opazovala. In danes, je to postala rešilna bilka. Odkod začudenje, tega ne razumem.

  2. Kakšni so to ljudje, ki jih omemba boja proti okupatorju tako razjezi, da ugasnejo radio in napišejo prosti spis za casnik.si?

    • Razmisli, rx170, razmisli. Te v življenju še nihče ni prevaral? Ti s sladkimi besedami prodal hren za sladico?

    • če bi vrli partizani potolkli več okupatorjev, kot SLOVENCEV bi rekel, VSA ČAST. V razmerju do Italijanov so le teh pobili le 1/10 , ko pogledamo v primerjavi z SLOVENCI in to 1941, 42, 43…da ne bo pomote.Proti Nemcem so bili tudi navadni luzerji. Glede brigad pa, mladostna zanesenost, naivnost in nateg. Nekvalitetna izvedba del, če je kdo na to opozoril je bil sankcioniran.
      Dober članek, ni kaj!

  3. Meni so tudi celo mladost prodajali jezuščka pa nebesa in pekel.
    In zdaj ko sem po “božji milosti” prerasel te pravljice me tudi razjezi ker še zmeraj trobijo svoje.

    • Kaj bi rad? Te kdo imenuje za izdajalca? Ti je kdo kaj storil? Ti je kdo kaj vzel? Kaj bi rad? Svete reči so ti hoteli dati, svoje svetinje, ti si pa jezen nanje?!

    • Ni čudno, da je nekdo omenil, da je vera opij. Vernik je prepričan, da je tisto, kar je svetinja zanj, tudi svetinja za koga drugega. Prepričan je, da je njegova svetinja tudi objektivno svetinja, in da so zadrogirani drugi, ki tega ne vidijo. Kadar so razmere ugodne pa pa poskrbi, da so jegove svetinje vsiljene vsem.

      • Ti bi rad, da bi Cerkev stopila na stran komunajzerjev in nasprotnike komunizma imenovala izdajalce.

        Izdajalci so pa edino komunajzerji.

  4. “Razumljivo pa je, da vse to iščejo znotraj izročila, ki ga pač imajo na razpolago, oziroma, ki ga priznavajo kot edinega in najboljšega. ”

    Sam sem že večkrat v teh časih doživel, da razumski in izobraženi ljudje, pravijo, da jim je bilo v socializmu lepo, ne zmorejo pa prepostega razmisleka, da je bil čas po drugi svetovni vojni čas najblj lepega živlejnja povsod po Evropi, še mnogo lepšega kot v socialistični Jugoslaviji. Da je bilo v Evropi še lepše in bolje dokazuje dejstvo, da smo množično hodili v Italijo in Avtrijo kupovat dobrine “raja”, poleg tega, da so mnogi odhajali na delo v Evropo. To je bil čas, ko nikjer ni bilo brezposelnosti, ko je bil študij na dosegu roke, ko je povsod funkcioniral zdravstevni sistem, ko so Evropejci uživali počitnice,..
    Torej ljudje hrepenijo po teh časih, misleč, da jim je to dal socializem.

    Tako kot v stiski spoznaš prijatelja, tako v krizi spoznaš, kateir sistem, te pleje iz krize. Dokler Slovenci ne bodo sposobni tega razmisleka, do takrat bodo vajo ponavljali znova in znova.

    • “da razumski in izobraženi ljudje, pravijo, da jim je bilo v socializmu lepo”
      Pozabili ste jih vprašat, ali si želijo socializem in komunizem nazaj. Vsi bi rekli ne. Želijo si socialne države, kot jo je takrat poznala Evropa namesto tajkunskeg neoliberalizma kot ga danes pozna ves svet. Tu ni nič slovenskega, Evropa na nas pritiska, ker smo premalo tajkunski, ne zato, ker smo preveč.
      Med drugo vojno so bile desne stranke večinoma kompromitirane, zato so bile dolgo po vojno na oblasti pretežno leve stranke, cerkev pa v politiki ni imele veliko besede (razen v Italiji), zato se nam zdi, da je bilo takrat lepo. Vsaj za večino, za pohlepneže je bilo nekoliko slabše.

      • Ene neumne floskule, pri čemer pa sploh ne veš, kaj bi dejansko rad in kaj je dejansko narobe.

        Ti vidiš v svetu tajkunski neoliberalizem, pa še veš ne, kaj bi to pomenilo.

        EU na nas pritiska, ker smo preveč tajkunski.

        Desne stranke med 2. svetovno vojno v svetu niso bile nič kompromitirane, je pa res, da so bile socialistične ideje v vzponu, pa so jih privzemali tudi na desnici.

        Zdi se nam, da je bilo takrat lepo, ker nas tako filajo mediji, ljudje jim pa nasedajo.

        Pa za vsakogar je mladost za vsakega najlepši čas…

  5. “Zdaj je tudi razumljivo, zakaj ne marajo osamosvojitvene epopeje. V skladu z dotičnim pra-vzorcem osamosvojitev odigra vlogo izvirnega greha. Z Janšo v vlogi kače. Od tod nezaustavljivi antijanševski refleks. „Bodi prekleta; po trebuhu se boš plazila in prah jedla,“ je rečeno o kači. In seveda z demokracijo kot sadežem, ki bi ga z onega drevesa najbolje ne bilo utrgati.”

    :DDD! Odlično, g. Cestnik! Res, adijo pamet.

  6. ..stara slika osvobojenih judovskih sužnjev iz Egipta..ko v puščavi stokajo za egiptovskimi lonci mesa…

    • Primer je slikovit, a neprimren. Primeren je za posameznika, ki misli samo na svoje lastno udobje v suženjstvu ali pod komunizmom. Kadar govorimo o socialni državi pa mislimo na bolj pravično porazdelitev družbenega imetja. V povojnih socialnih državah je kapitalizem cvetel, le kapitalistom in bankirjem je pripadal manjši del pogače, ki je itak niso ustvarili sami. Kako si razkagate pojav, da je vedno več multimilijonarjev in vedno več revežev?

      • Kakšne neumnosti kvasiš Tonček.

        Primerjava je idealna. Toži se jim po egiptovskih loncih mesa.

        Kar nekaj se izmisliš in lajnaš naprej. V komunizmu je bilo dobro za lenuhe, za delovne ljudi pa ne, ker jim je država preveč požrla in jih tlačila dol.

        V bolj blagi obliki je enako veljalo za socialne države. Zato se je pa najprej zrušil komunizem, zdaj se pa še socialne države.

      • V liberalnem kapitalizmu ni sužnjev. Smo le svobodni ljudje, odgovorni zase.

        Nekateri pa želite, da drugi skrbimo za vas – ste torej sebični.

        • Imaš prav, v liberalnem kapitalizmu ni sužnjev. Suženj je lastnina, za katero lastnik skrbi. Liberalni kapitalist pa pojmuje delavca kot orodje, ki je dobro, dokler je koristno, potem pa ga zavrže in lahko uživa na svobodi.
          Tvoji nazori, Alojz, bi bili legitimni, če ne bi bil hkrati fanatičen katolik. Daj, pomeni se s svojim papežem, ali je liberalni kapitalizem v redu ali ne. Potem pa se spet javi.

          • Ah, gospod Anton, kakšen liberalni kapitalizem neki? Od kdaj je v kakem liberalnem kapitalizmu tri četrt kapitala v podjetjih, bankah etc. državnega?

          • Zato pa na drugem mestu pravim, da Evropa na nas ne pritiska, ker smo preveč tajkunski, ampak zato, ker smo premalo.

    • domači izdajalci so bili tudi slovenski komunisti, ki so podpirali pakt Hitler-Stalin ! 1943 so se celo hoteli Tito & comp. pogovarjati z Nemci za skupni boj proti morebitni invaziji zahodnih sil. No, Hitler (sicer umsko prizadet človek…) je rekel, da se z banditi nima kaj meniti!Vzor je bil Stalin, ki je pobil milijone ljudi v ZSSR, predvsem Ukrajina, Poljaki (Katynski gozd) in še bi se našlo..aja pa Kitajci tudi, celo 60 milijonov so popokali baje. Brrr

  7. zanimivo je, da tako kot geji ostalim očitajo, da so latentni geji, ki si ne upajo niti samemu sebi priznati privlačnosti nasprotnega spola, tudi nekateri katoliški intelektualci med vrsticami radi namignejo, da so ateisti pravzaprav latentni verniki, ki si ne upajo priznati kako jih arhetipi ženejo v religijo. en tak namig je tudi tale članek g. Cestnika.

          • G. Jagdpanzer, mogoče bi bilo zanimivo izvedeti, kaj nekdanji smetiščarji menijo o g. Pedru Opeki. S smetišč jih niso rešile obljube politikov ne solze ganjenih gledalcev, ki so preko ekranov videli njih bedo. Aktivist? Me zanima, koga je toliko v hlačah, da bi se zgolj zaradi aktivizma odpovedal udobju naše razvajenosti in šel živet v skrajno revščino. (Po naše, “kapitalistično”, bi nas utegnilo zanimati: kaj (predvsem pa koliko) bom imel od tega.)

          • Gledam po zelo preprosto ključu. Ker se misionarji zavzemajo oz. širijo katoliško vero, so katoliški aktivisti.

            Kar ni nobena vrednostna sodba, če ste tako razumeli. Izraz aktivist je pri desničarjih pogosto zaničevan, ker se večinoma uporablja v kontekstih, kot so “homoseksualni aktivisti”, torej pri tradicionalnih nasprotnikih desnice.

            Pedru Opeki vsaka čast, da zaceljuje rane, za katere je v veliki meri kriva ekonomska politika, ki jo nekateri na tem portalu nekritično zagovarjajo.

          • Jaz nisem katoliški aktivist. Le ti si tako radikalen in militanten, da potem v normalnem, zmernem katoličanu vidiš aktivista.

        • Pri ateizmu nobenega, pri komunizmu pa zelo veliko. S komunizmom imate veliko skupnega. Zato je škof Grmič lahko pisal knjige o komunizmu in krščanstvu kot dveh poteh k istemu cilju.

          • Prav škoda je, da škofa Grmiča ni več nami. Nedvomno je ena najbolj markantnih in svetniških osebnosti Cerkve na Slovenskem, vendar verjetno ne bo prištet med blažene, ker je imel znotraj Cerkve preveč nasprotnikov. Predvsem zato, ker je znal dostikrat potegnit maske s hinavskih obrazov klerikalno-desničarskih fanatikov. In je tudi naglas povedal, da njihovo obnašanje ni prav nič v skladu z evangelijem.
            Upam, da se bo pojavil kakšen nov prerok, ki bo znal podučiti katoličane, da ni mogoče hkrati živeti po evangeliju in hkrati podpirati rabote političnega mafijca Janeza Janše.

          • S komunizmom imate skupno veliko le ateisti, saj je že Marx nasprotoval krščanstvu.

            Veliko religioznega je ravno v ateizmu.

            Škof Grmič je pa poskušal zločinskemu komunizmu dati legitimnost s strani krščanstva.

          • Ne Sandi, nobene škode ni, da ni več škofa Grmiča, ker je bil škodljivec, ne pa svetnik.

            Svetnik bi zločinski komunizem obsodil, ne pa ga častil kot Grmič.

            Svetnik je kvečjemu Rode, ker je znal potegniti maske s hinavskih komunajzersko levičarskih fanatikov in povedal, da so pokvarjeni.

            Bi pa moral nekdo poučiti Sandija, da ni mogoče hkrati živeti po evangeliju in hkrati podpirati rabote političnega mafijca Milana Kučana.

          • Ne Sandi, nobene škode ni, da ni več škofa Grmiča, ker je bil škodljivec, ne pa svetnik.

            Svetnik bi zločinski komunizem obsodil, ne pa ga častil kot Grmič.

            Svetnik je kvečjemu Rode, ker je znal potegniti maske s hinavskih komunajzersko levičarskih fanatikov in povedal, da so pokvarjeni.

            Bi pa moral nekdo poučiti Sandija, da ni mogoče hkrati živeti po evangeliju in hkrati podpirati rabote političnega mafijca Milana Kučana.

  8. Glede na zgornji članek in da so vladajoče stranke na stališču, da se uvedejo šolske uniforme, mi je jasno da se resnično bližamo življenjskemu stilu severnokorejcev, ki nosijo uniforme.

    Ne morem verjeti kako se lahko pri nas poveličujejo totalitarne vrednote, ki ponižujejo človeka v njegovi duševni in duhovni biti, ko pa se vsa civilizacijska Evropa bori za izkoreninjenje sleherne sledi po totalitarizmu!

  9. Zanimivo je tudi to, da pod diktaturo nismo poznali šolskih uniform, aktualne so postale sedaj v demokraciji. Takrat smo šolske uniforme lahko videli le v zahodnih filmih. Korejskih in ruskih filmov pa takrat nismo uvažali.

  10. Gospod pater Branko Cestnik, jaz bi se raje vprašal, kaj je z vami. In kaj jim je? Tistim, ki danes ne morejo slišati resnice. Dejstvo je, da je veliko število domačih izdajalcev med vojno zelo otežilo boj proti okupatorju. Zato je prav, da se poudari, da se partizani niso borili samo proti okupatorju, pač pa tudi proti njegovim sodelavcem. In videti je, da duhovni dediči domačih izdajalcev še danes teptajo slovensko zemljo.

    • Gospod Sandi je pozabil, kako so se partizani borili – naj ga spomnim:

      Moša Pijade govori o metodah partizanskega vojskovanja (za prevzem oblasti) in čudno je, da si je upal pred udeleženci iz vse Jugoslavije povedati v čem je bistvo NOB.

      V dokumentu piše: »… zato je potrebna tolikšna množica brezdomcev, da bodo ti postali večina v državi. Zato moramo požigati. Streljali bomo in se umikali. Nemci nas ne bodo našli in bodo iz maščevalnosti požigali vasi. Po tem bodo vaščani, ki bodo ostali brez strehe sami prišli k nam in mi bomo na ta način postali gospodarji razmer. Tisti, ki nimajo ne hiše, ne zemlje, ne živali, se nam bodo hitro pridružili, ko jim obljubimo veliki rop. Težje bo s tistimi, ki imajo vsaj kakšno posest. Te bomo navezali nase s predavanji, gledališkimi predstavami in drugo propagando. Tako bomo postopoma obredli vse kraje. Vaščan, ki ima polja in živino, delavec, ki prejema plačo in ima kruh, je za nas brez vrednosti. Mi moramo iz njih narediti brezdomce, proletarce. Samo nesrečniki postanejo komunisti. Zato moramo ustvariti nesrečo in množice spraviti v obup. Mi smo smrtni sovražniki vsake blaginje, reda in miru…«

      Več na https://www.casnik.si/index.php/2013/03/14/sedemdeset-let-prikrita-resnica/

      • Reče se, kje je dejstva izvedel, ne kje se jih je naučil. Naučena “dejstva” ponavljajo samo ideološki zaslepljenci.

  11. AlFe, ali vam ni nič nerodno spet in spet širiti teh neumnosti. Ta pamflet kroži po netu in časopisih že leta. Do sedaj se ni našel niti en zgodovinar, ki da kaj nase, ki bi ga vzel zares. Gre za očiten ponaredek, ki se niti ne trudi, da bi oponašal značilno dikcijo tistega časa. Več pove o tistem, ki ga je spisal in o tistih, ki ga širijo, kot o Pijadi in partizanih.
    Ali prosto po Goebelsu upate, da bo stokrat ponovljena laž postala resnica?

    Ne razumem, zakaj potrebujete izmišljotine, saj so partizani in komunisti naredili dovolj napak in tudi zločinov, če jih želite kompromitirati. Očitno računate samo še na bedake, s takimi neumnostmi pametnih ljudi ne boste dobili na svojo stran.

      • Leta 2012 je Vladislav B. Sotirović objavil knjigo Na odru titografije,[1] v kateri navaja, da naj bi Moša Pijade na prvem zasedanju AVNOJ v Bihaću novembra 1942 govoril:
        »… Zato je potrebno ustvariti tolikšno množico brezdomcev, da bodo ti postali večina v državi. Zato moramo požigati. Bomo streljali in se umikali. Nemci nas ne bodo našli, a bodo iz maščevalnosti požigali vasi. Potem bodo vaščani, ki ostanejo brez strehe, sami prišli in mi bomo imeli narod ob sebi in bomo na ta način postali gospodarji razmer. Tisti, ki nimajo ne hiše ne zemlje ne živali, se nam bodo hitro pridružili, ko jim obljubimo velik rop. Težje bo s tistimi, ki imajo vsaj kakšno posest. Njih bomo navezali nase s predavanji, gledališčem, predstavami in drugo propagando. Tako bomo postopoma obredli vse kraje. Vaščan, ki ima hišo, polja in živino, delavec, ki prejema plačo in ima kruh, je za nas brez vrednosti. Mi moramo iz njih narediti brezdomce, proletarce… Samo nesrečniki postanejo komunisti, zato mi moramo ustvariti nesrečo in množice spraviti v obup. Mi smo smrtni sovražniki vsake blaginje, reda in miru…«
        Sotirović se sklicuje na dokument, shranjen v fasciklu “Štab vrhovne komande JVUO” v arhivu Vojnoistorijskog instituta v Beogradu pod oznako K-2,30/12.

    • “saj so partizani in komunisti naredili dovolj napak in tudi zločinov …” – kaj takega pa redko slišimo oz. preberemo. Nam lahko zaupate kakšen verodostojen vir, iz katerega bi se lahko poučili o teh napakah in zločinih, da ne bi (stalno) ponavljali naših “izmišljotin”?

        • Iz seznama, ki ga prilagate, se mi zdi najbolj poveden naslov “Zločin brez zločincev”. Nekaj meglenega. Dostojevski ima drugačnega: Zločin in kazen. Ne da bi zahtevala fizično kaznovanje starčkov (vsakega (od nas) kmalu čaka osebna sodba …), a že to, da bi bilo zapisano “zločin in resnica o njem”, bi bil napredek.

          Zgodovino smo se vsi tukaj pisoči učili bolj ali manj enako – t. j. “partizansko” oz. “komunistično” verzijo. To plat smo torej “osvojili”. Toda ko se soočiš z drugo platjo (ki je (mnogo bolj) resnična – to potrjuje že dejstvo, da je bila namerno zamolčana) in ko enkrat dokončno spoznaš, da je bila prva zgolj mit, s katerim bi želeli “popravljati preteklost”, ne moreš več zagovarjati “neomadeževanosti” akterjev in nosilcev “osvoboditve”. Toda naj se še tako trudijo: preteklosti ne morejo popraviti – saj vemo, da gre le za “kozmetični” učinek: ko samega sebe prepričaš, da si boljši in lepši, kot si v resnici, se bolje počutiš.

          • Gospa Marta, se dobro, da imamo gospoda Toneta, ki nam razlaga, na kaj mislimo v svojih prispevkih, ki jih po´njegovem se sami ne znamo brati. Mi seveda njegovih dejanskih in nadvse globokih misli ne razumemo, ker smo prevec butasti in nazadnjaski, da bi uspeli dojeti to mozgansko kapaciteto. Vendar on vedno ve, na kaj mislimo mi. Saj poznamo tiste case, ko so nam tudi govorili, da ze vedo, na kaj smo z dolocenimi izjavami mislili…

        • Vas zanima politična propaganda, ne zgodovina. Zato vam je v oči padel naslov filozofa Hribarja. Zviška ocenjujete delo, ki ga niste prebrali. Nekoč so imeli take navade komunistični politkomisarji. Teksti zgodovinarjev vas ne zanimajo, če ne odkrijejo tega, kar vi že v naprej veste.

          • Tonček, ti sodiš po sebi. Tebe zanima politična (komunajzerska propaganda).

            Zato pa kar naprej tuliš tukaj.

      • Okupacija in revolucija v Sloveniji (1941-1946)
        Mednarodno pravna študija
        avtor Dieter Blumenwitz

        http://www.zaveza.si/index.php/okupacija-in-revolucija-v-sloveniji-1941-1946/prvi-del

        Založnik o knjigi
        Pri knjigi gre za mednarodnopravno analizo dogodkov v Sloveniji v letih 1941-1946. Takrat se je slovensko civilno prebivalstvo najprej znašlo med frontami okupacijskih sil in komunističnih uporniških sil. Po koncu zasedbe sta s strani novih komunističnih oblastnikov, katerim je prišlo vsako sredstvo prav, sledila teror in zatiranje, katerih namen je bila izključitev domnevnih nasprotnikov. Zavest, da je treba grozodejstva obeh strani nad civilnim prebivalstvom pravno ocenjevati kot zločine, je prvi pogoj za spravo in nov začetek slovenske družbe po koncu komunistične vladavine.

        • marto K. zanimajo viri, kjer bi partizanska stran priznavala lastne napake in zločine. Ne pa za propagandne potrebe Nove slovenske zaveze naročene študije. (ne gre za mednarodnopravno analizo, amapak za analizo s stališča mednarodnega, predvsem vojnega, prava)

    • Obrnite se na Muzej za novejšo zgodovino, tam te reči že desetletja raziskujejo in dokumentirajo. Obrnite se na dr. Dežmana, ki je bil svojčas tajnik pri reviji Borec, kjer so izdali vrsto zgodovinskih študij o posameznih pozitivnih in negativnih dejanjih partizanske vojske. Teror, ki so ga zganjale nekatere partizanske enote v začetkou vojne nikoli ni bil skrivnost, saj so bili nekateri za to kaznovani že med vojno, po vojni pa so to podrobno razikovali. Povojnih pobojev pa že trideset let nihče ne več taji. Na pamet pa virov ne bi mogel našteti.

      • Ne nakladaj, da ni bil skrivnost, saj še stanovnik tuli, da je bil NOB neomadeežvan in čist kot solza.

        Revija Borec pa res ni relevantna.

    • Problem je v tem, da se je to, kar pise v tem (verodostojnem ali neverodostojnem) dokumentu zares dogajalo. Zato nekatere tu tako moti. Obstoja tudi veliko dokumentov s strasno vsebino (Kardeljevih itd.), pa nekaterih tu prav nic ne moti…

      • Problem je v tem, da je nekaj nekomu položeno v usta in to potem prodajano kot verodostojen dokument. Vi bi z lažjo radi dokazovali resnico. Če se prav spomnim, radi kaj rečete o prestižu krščanske etike. To, kar se je res dogajalo, je terba dokazovati z drugimi in verodostojnimi dokumenti.

        • Saj je marsikaj tudi dokazano z raznimi dokumenti… A nekateri vse dopuscajo samo eni strani, pri drugi pa iscejo samo krivdo. To velja tudi za Vas, g. Tone.
          Me pa samo zanima, ker zal nimam vpogleda v ucbenike zgodovine: kako je predstavljeno obdobje med in po 2.svetovni vojni? Tu mislim na domobranstvo in povojne poboje. Ali je to omenjeno in ce je, kako? Je morda omenjen tudi Kardeljev dokument, namrec tisti, kjer poziva partizane, naj pobijejo vse kulake, pa duhovnike itd.

          • Vi pravite da se je res dogajalo, kar piše v tem (verodostojnem ali neverodostojnem) dokumentu. Torej vi mislite, da se da resnica dokazovati tudi z neverodostojnimi dokumenti. In ta dokument je točno to, nekdo je svoj pogled na partizanstvo položil v usta M. Pijadi. Niti tega ni vedel, da je bil M.P. visoko izobražen in kultiviran človek, in teh stvari na tak način nikoli ne bi izrekel.
            Ko boste spoznali, da sem na vaši strani, se bo laže pogovarjat.

          • Sedaj Vas moram jaz opozoriti, da prosim pravilno berete moje prispevke. Povedal sem, da je problem to, da se je zares dogajalo, kar pise v teh (verodostojnih ali neverodostojnih) dokumentih in ne da se da resnica tudi dokazovati z neverodostojnimi dokumenti.
            Kot Slovenca me zanima resnica in ne z ene ali druge strani prikrojevana “resnica”.

          • Žal ne znate brati niti svojih zapisov. Brez dvoma ste ta “dokument” branili s tem, da se je res dogajalo, kar v njem piše in ni važno ali je verodostojen ali neverodostojen, torej ponaredek.

          • Tone, a še nisi pogruntal, da ti pač nisi dovolj verodostojen, da bi ti kar na besedo verjeli, da je vir ponaredek. Se boš moral bolj potruditi – z verodostojnim virom.

            Razni tvoji izgovori tu niso relevantni.

          • Tone, ti tudi tega nisi dokazal, da te zanima resnica.

            Zaenkrat kaže, da te zanima obramba lika in dela tvojih komunajzerskih idolov in tekovin revolucije.

        • Tone, tvoj vzorec je čisto jasen. Če piše kaj neprijetnega o tvojih ljubih komunajzerjih, proglasiš za ponaredek.

          Dokumenti so pa pristni in kardelj je dal take ukaze.

    • Tovarišč Tonček,

      Tvoje jamranje o ponaredku je prav bedno. Morda bi še bil prepričljiv, če bi problematiziral le eno tako pismo. Ampak ti problematiziraš čisto vse.

      Zate je čisto vse, kar ni v prid komunajzerjem med vojno, ponaredek.

      Vsak zgodovinar, ki kaj da nase, bo potrdil verodostojnost tega zapisa. Seveda pa Pirjevec in Repe nista verodostojna zgodovinarja.

      Tone, s takimi bedarijami, pametnih ljudi ne boš dobil na svojo stran.

    • Leta 2012 je Vladislav B. Sotirović objavil knjigo Na odru titografije,[1] v kateri navaja, da naj bi Moša Pijade na prvem zasedanju AVNOJ v Bihaću novembra 1942 govoril:
      »… Zato je potrebno ustvariti tolikšno množico brezdomcev, da bodo ti postali večina v državi. Zato moramo požigati. Bomo streljali in se umikali. Nemci nas ne bodo našli, a bodo iz maščevalnosti požigali vasi. Potem bodo vaščani, ki ostanejo brez strehe, sami prišli in mi bomo imeli narod ob sebi in bomo na ta način postali gospodarji razmer. Tisti, ki nimajo ne hiše ne zemlje ne živali, se nam bodo hitro pridružili, ko jim obljubimo velik rop. Težje bo s tistimi, ki imajo vsaj kakšno posest. Njih bomo navezali nase s predavanji, gledališčem, predstavami in drugo propagando. Tako bomo postopoma obredli vse kraje. Vaščan, ki ima hišo, polja in živino, delavec, ki prejema plačo in ima kruh, je za nas brez vrednosti. Mi moramo iz njih narediti brezdomce, proletarce… Samo nesrečniki postanejo komunisti, zato mi moramo ustvariti nesrečo in množice spraviti v obup. Mi smo smrtni sovražniki vsake blaginje, reda in miru…«
      Sotirović se sklicuje na dokument, shranjen v fasciklu “Štab vrhovne komande JVUO” v arhivu Vojnoistorijskog instituta v Beogradu pod oznako K-2,30/12.

      • To smo že večkrat prebrali. Zdaj pa poiščite še v stoki uglednega zgodovinarja (lahko je dr. Tamare Griesser – Pečar), ki bo zastavil svojo znanstveno reputacijo, da je dokument pristen. Jaz sem povedal, zakaj dvomim. Raziskovalci tipa Sotirović so že neštetokrat z neovrgljivimi dokazi in pričevanji dokazali obstoj Marsovcev.

      • Sem že videl ta tekst, samo se ne spomnim, ali je spodaj pisalo, da gre za interno Kardeljevo ali morda Kidričevo navodilo slovenskim politkomisarjem oz. celicam komunistov …

  12. partizani = komunisti…komunizem pa je v temelju zločinska ideologija, ki ima teror in nasilje za vrednoto in celo za nujnost…

    ..in komunistična gibanja in režimi so povsod po svetu, kjer so se pojavljali počeli masovne zločine in so danes v eu med zavržnimi in ob boku nacizma in fašizma..

    • V tujini, kjer zivim, se ljudje cudijo, kako nekateri se vedno zagovarjajo komunizem. Pri nas pa je cudno, ce je nekdo antikomunist…

      • Kako pa naj izgleda zagovarjanje komunizma? Zagovarjanje je zagovarjanje. Ali naj bo pri nas drugače kod drugje? Res ste se do konca zapletli s svojim neumnim zagovarjanjem komunizma.

      • Pri nas izgleda zagovarjanje komunizma tako, da ga nihče ne zagovarja. Morda kak star politkomisar na intenzivni negi. Saj niti komunistične stranke nimamo, kot marsikje drugod. Če bolno tujcem razlaga naše politične razmere ni čudno, da se čodijo, saj gotovo dobijo vtis, da smo sredi komunistične revolucije. Problem je v tem, da pri nas določeni krogi vsako levičarsko stališče vidijo kod zagovarjanje komunizma.

        • Ce ste dobro prebrali moje navedbe, potem bi morali razumeti, da pisem o splosnem neodobravanju komunizma v evropskih drzavah in nerazumevanju ljudi, ki ga se vedno prikazujejo kot povsem normalni sistem, in ne o ljudeh, s katerimi sem se sam pogovarjal (in ki seveda ne mislijo drugace – pa ne zaradi mojega vpliva). A gospod Tone bi rad odlocal, kdo sme v tujini s kom govoriti in kaj. Prav nic mu ni pogodu, da ima kdo se drugacno mnenje, saj mi je ze ocital, da sem antikomunist (v tujini bi se Vam resnicno smejali!)Verjetno bi se smeli s tujci pogovarjati samo tako usmerjeni kot je on in hvaliti naso kontinuiteto. Pa saj vemo, kako so nekateri radi “obiskovali” sonarodnjake (npr. gospod Zemljaric), pa tudi zakaj…

        • Komunizem je lahko samo enopartijska diktatura komunistične stranke. Drugačen do sedaj ni znan. Sedaj pa povejte, kdo v Sloveniji se zavzema za enopartijsko državo.

          Od kod vam ideja, da bi jaz rad odločal kdo sme v tujini s kom govoriti in kaj? Iz mojih besed tega niste mogli razbrati. Svoje fantazije zadržite zase. Jaz samo skromno opozarjam na vaše ideološke neumnosti.

          • Hvala za Vase opozorilo. Bom mislil nanj, ko bodo pri nas spet (zdruzeni, a razkropljeni po raznih levicarskih strankah) prepevali “Evvia il comunismo”, nosili rdeco zvezdo, obsojali brez dokazov, delovali iz ozadja in ospredja, ceprav zamrznjeni itd.
            Zelo dobro poznam leve stranke v tujini in njihove programe, pa tudi ravnanje v dolocenih situacijah. Marsikaterega levega oz. levosredinskega politika zelo cenim. To, kar pa naj bi pri nas razumeli kot levicarsko, pa je vse kaj drugega.

          • Tone, čedalje bolj se smešiš.

            Zdaj, ko je očitno, da drugje po svetu komunizma ne podpirajo, pišeš čedalje večje neumnosti.

            Za enopartijsko državo se zavzemajo leve stranke.

            Tone, ti si tisti, ki ti gre v nos, da bolno v tujini pove resnico…

        • Tone, tvoje laži in manipulacije ne delujejo.

          Na laž te postavi že sama velika proslava na stadionu v Stožicah.

          A to ni zagovarjanje komunizma?

          Zate je to najbrž zmerna levičarska drža, v to bi nas rad ti prepričal.

  13. “Much ado about nothing” bi zagodrnjal angleški bard, če mu seveda ne bi postalo slabo ob miazmah, ki se kar kadijo iz modrovanj cenjene tovarišije.

  14. ..pred leti je Mišo Mrkaić predlagal, da se jugo-nostalgikom omogoči rezervat, kjer bi lahko bivali in delovali povsem po metodah in v skladu z eks sfrj..

    • Ta rezervat že deluje; tu je obvestilo v uradnem jeziku JLA:

      Obaveštenje/Info
      Poštovani posetioci sajta “Anti-Titologija”,

      Nadamo se da ćete biti zadovoljni sadržajem knjige “NA ODRU TITOGRAFIJE” koja pokušava da baci novo svetlo na suštinu i karakter antisrpske i velikohrvatske politike KPJ, NOVJ i POJ, a pre svega njihovog firera, austrougarskog kaplara – Josipa Broza Tita.

      Ukoliko ste nezadovoljni sadržajem naše knjige najtoplije vam preporučujemo da se učlanite u obnovljenu KPJ (novi firer je unuk Josipa Broza – Jošika Broz) od koje ćete uz člansku knjižicu dobiti vama podobnu literaturu – “SABRANA (NE)DJELA JOSIPA BROZA TITA” (prvo izdanje 1979. g.). Prijatno čitanje.

        • Knjiga mora biti zanimiva. O objektivnosti slednje pa rajši nebi, saj je izšla(1979), ko je bila neuradna resnica pri nas na indeksu prepovedanih tem. Tito je bil diktator in očitno se nekaterim zdijo boljše laži o pohanih piškah, ki padajo zneba, kot pa zavedanje, da nas v lepšo prihodnost lahko popelje samo politika, ki posamezniku omogoča preživetje s sadovi dela lastnih rok, in ga pri tem ščiti država s primerno družbeno ureditvijo, v kateri ni možno bogateti na nepošten način ali na račun drugih.
          Rehabilitacija komunistične revolucije z vsemi njenimi simboli in partizanskega bajeslovja nas vse vodi proč od tega cilja.
          človeštvo odtrgati od Boga, kar je sedaj odkriti cilj revolucionarnega prizadevanja, združenega s prizadevanji prostozidarstva, ki mu je za cilj uničenje katoliške Cerkve, ima za člov eštvo že usodne posledice.

          Papež Frančišek in z njim Katoliška Cerkev pa je svetu vedno bolj odločno pravo znamenje na poti, po kateri se more človeštvo rešiti in kreniti po poti svetovnega miru in varnosti. Seveda v kolikor bo ostal zvest izročilom Cerkve in nauku njenega ustanovitelja, ki je vstajenje in življenje za vsakega izmed nas.

      • Malce sem brskal po internetu in naletel na avtorjevo spletno stran:

        http://anti-titologija.webs.com/o-sajtu

        Na njej se najde tudi celotno delo, žal v cirilici, ki je sam ne obvladam dovolj.

        Bežen pregled strani pa ne skriva avtorjeve pripadnosti velikosrbskemu četniškemu gibanju, kar ga kljub kvalifikacijam (doktorat iz humanističnih znanosti) dela vsaj malenkost spornega. Med drugim daje svoj naslov kot “Šumadija, ostaci Srbije”.

        Fino bi bilo videt arhivsko kopijo Pijadovega govora. Morda bom žrtvoval 30 € in pisal na Arhiv Republike Srbske.

        • Khm … khm … četniki so bili uradna vojska kraljevine Jugoslavije khm … khm. Menda je bil celo Pohorski bataljon četniški in je bil zato izdan … khm … khm …

          • Vsekakor.
            Toda težko je za objektivnega ter neodvisnega jemati nekoga, čigar ozadje na strani je četniška kokarda iz Ravne Gore ter je očiten zagovornik Velike Srbije.

          • Khm … khm … khm Kaj človek, ki živi od “tekovin naše revolucije”, ta pa ni sporen, kajne?
            😉

            Sicer pa … omenjeni govor in Dražgoše pa kosti v jami se čudovito skladajo!

            Predlagam vam, gospod Jagdpanzer da greste v Beograd na izlet in hkrati poškilite v njihove arhive!

          • Seveda je.

            Skozi pogovore sem razumel, da naj bi iskali objektivnost. Torej je potrebno pri vsaki taki raziskavi upoštevati politično zaverovanost raziskovalcev. Večja kot je njihova pripadnost določeni opciji, bolj morajo biti objektivno in podkrepljeni z viri.

          • In spet se najde gnojilo Alojz, ki potrebuje dodatno razlago.

            A ti naredim analogijo za tvoje podhranjene možgane?

            No prav. David Irving je tudi študiran in objavljan zgodovinar in politolog, ki je veljal za avtoriteto na področju nacistične Nemčije zaradi svojega izvrstnega poznavanja arhivov, dokler se ni izkazal za zanikovalca holokavsta.

            Zatorej naj velja, da izraziti pripadniki političnih opcij svoje trditve podkrepijo z faksimili arhivskih dokumentov, četudi nosijo phD v imenu. Dovolj jasno?

          • Lažnivi komunajzer pancer žali, ker je brez argumentov.

            S tem si povedal vse o tvoji neumnosti in tvojih podhranjenih možganih.

            Zate noben vir ne bo verodostojen, če ne bo trobil v komunajzerski rog. To je dejstvo.

            Po tvoje bi moral imeti žegen od Kučana.

          • Sploh ne.
            Verodostojen bo vsak vir, ki bo podkrepljen.
            Tako kot ne avtomatično zaupam sovjetskim zgodovinarjem, ki so štirideset Katyn valili na Nemce, ne bom avtomatično zaupam četnikovem delu.

            Standarde v akademiji je pač potrebno ohranit.

            Tako da ne podtikaj, marioneta!

  15. O pohorskem bataljonu sem tudi že nekaj bral. Bil je predvsem sestavljen iz poštenih in mnogih vernih domoljubov, zato v načrtih kvizlinške partije ni smel preživeti. Komunisti so bili pripravljeni revolucijo izpeljati za vsako ceno, pri kateri so bili pripravljeni žrtvovati ves narod. Zares satanski načrt, pred katerim lahko zamižijo le satanovi sodelavci.

    • Bo spet kdo trdil, da si nekaj izmišljujete – ker tega še ni videl potrjenega z nobenim dokumentom. Važen je papir, ne pa dejanski zločin(i)! Toda nikoli ne bomo izvedeli števila “nepravih” partizanov, ki so morali umreti – bodisi v prvih bojnih vrstah (tudi David se je že davno pred tem poslužil tega “trika” – toda sledila je kazen) bodisi na različne načine (po ukazu nadrejenih) pokončani od svojih soborcev.

  16. ..o tem kak je bil sistem in režim prosule SFRJ, smo še pod svežimi vtisi sami zapisali v svojo temeljno ustavno listino..

    • Iz TEMELJNE USTAVNE LISTINE O SAMOSTOJNOSTI IN NEODVISNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE:

      … ob dejstvu, da SFRJ ne deluje kot pravno urejena država in, se v njej hudo kršijo človekove pravice, nacionalne pravice in pravice republik in avtonomnih pokrajin,

  17. “Kaj jim je?”
    Iracionalnost in neetičnost ni neko izjemno stanje komunistov in socialistov,
    temveč običajno stanje. Nehajte se že čuditi, sploh če živite že nekaj desetletij v Sloveniji, ki je Severna Koreja v osrčju Evrope.

  18. Kaj jim je? Mojim tovarišem in tovarišicam iz “zsmsjevskih cajtov”. Zakaj se vračajo nazaj? Kaj jim je, da proti vsaki logiki, proti zgodovinskim dokazom, navzlic tonam „črnih knjig komunizma“, navzlic nevarnosti, da bomo zaradi njih početja padli v novo državljansko vojno, spet častijo Tita in sanjarijo o socializmu?

Comments are closed.