Povprečen slovenski državljan ne mara politike. V Sloveniji je pojem politika psovka. Menim, da se naš odnos do politike v veliki meri odraža v naši skromni sposobnosti upravljanja in vodenja lastne države. Ker je orkester slab, je tudi melodija skromna.
V nadaljevanju podajam nekaj primerov, za katere menim, da lahko služijo kot pokazatelj problematičnega odnosa do politike v slovenski družbi.
Politika = politična elita
V Sloveniji se pogosto pojem politike enači s politično elito. Ena izmed posledic takšnega pojmovanja politike je, da s škandali, aferami, primeri korupcije in kar je še odklonov posameznih politikov (ki jih resnici na ljubo ni malo), državljani izgubljajo zaupanje v sam koncept politike. To je podobno, kot če vernik izgubi vero zaradi moralnih zdrsov cerkvenih predstavnikov. Tako kot ‘pravi’ vernik ve, da noben duhovnik ne more v resnici oskruniti vere, tako bi ‘pravi’ državljan moral vedeti, da noben politik ne more v resnici omadeževati politike.
Odnos do države
Ker jedro politike predstavlja država, se v izrazito negativnem odnosu do politike kaže med drugim zaničevalen odnos do države, državnih simbolov, do državnih institucij. Ko je bilo na zadnji državni proslavi ob obletnici osamosvojitve prepovedano parodiranje praporščakov z zvezdami in simboli nekdanje države, je to povzročilo hud nemir v slovenski družbi. Vlada je bila obtožena odpiranja ideoloških tem, ker ni želela prisotnosti simbolov nekdanje države in režima na državni proslavi. Povezovanje osamosvojitve Slovenije s partizanskim bojem ni problematično, poudarjanje osamosvojitve Slovenije kot prelom s prejšnjo državo in režimom pa je problematično za Slovence. Ob vsaki obletnici osamosvojitve se bolj ubadamo z vprašanjem, kdo ali kaj je zaslužen za osamosvojitev in suverenost slovenskega naroda, kot pa za resnično praznovanje lastne suverenosti. Imamo himno države, ki sploh ne omenja Slovence. Če ste pozorno spremljali oblačila naših olimpijcev letos v Londonu, ste lahko opazili, da sploh niso imeli grba in simbolov Slovenije. Vse kar je bilo povezano s Slovenijo je bil napis na hrbtu ‘Team Slovenia’.
Vse to kaže na nek sramežljiv odnos Slovencev do lastne države. Najbolj osnovna patriotska čustva, ki so v večini drugih državah nekaj povsem normalnega, so v Sloveniji označena bodisi za ‘desničarska’ ali celo ‘nacionalistična’.
Politične odločitve kot antiteza strokovnim odločitvam
Prav tako ima pri nas izraz ‘politična odločitev’ še posebej negativni prizvok. Pogosto se jo predstavlja kot odločitev, ki je nasprotna strokovni in je za to ‘nestrokovna’ in pristranska in kot taka nezaželjena. Vrednostne odločitve se pojmujejo kot nekaj slabega samo po sebi. Hkrati pa na ta način mnogi samozvani ‘strokovnjaki’ pod krinko strokovnosti zasledujejo ožje politične cilje v smislu boja za oblast. Obstaja legitimno mesto za strokovne odločitve in mesto za politične odločitve. Zamegljevanje in zloraba obeh pojmov je v Sloveniji pogost pojav.
Odgovor na vprašanje, kaj je politika, ni enoznačen. S tem vprašanjem se ukvarja politična znanost in politična filozofija. Politika ima veliko pomenov, podpomenov, odtenkov in zornih kotov. Ima obširen značaj. Pomembno je, da jo kot tako tudi dojemamo. Če dojemamo politiko zgolj kot psovko, imamo temu primeren odnos tudi do institucij in simbolov, ki predstavljajo politiko in posledično do tistih elementov družbe, ki bi naj skupnosti sploh omogočilo obstoj.
Naša družba se pogreza, ker temeljne koncepte, ki definirajo njene povezovalne sile, omaložujemo. Državljani, ki so vzgojeni v tem duhu in ki nimajo razdelanega odnosa do politike, ta svoj odnos prenašajo na družbene vloge, ki jih zasedajo: v politiko, v medije, v kulturo. Vse bolj postajamo divjaki, kjer se po večini le še zmerjamo in ponižujemo. Za sliko hlinjene poštenosti in pravičnosti skrivamo lasten sebični interes in nagon po preživetju.
Smo pred zadnjo fazo lastnega poniževanja. Raje svetu predamo lastno suverenost kot da politični oblasti druge barve dovolimo uspešno izpeljavo reform. Naša družba kar kliče po intervenciji od zunaj. Očitno bomo morali doseči dno in izkusiti ponižanje, da bomo prisiljeni bolje sodelovati. Morda nam bo to dalo priložnost za ponoven razmislek o tem, kaj je politika.
