Kaj iz Bruslja vidijo na Dunaju in česa ne

4
1542
Kaj iz Bruslja vidijo na Dunaju in česa ne? /arhiv Časnik
Kaj iz Bruslja vidijo na Dunaju in česa ne? /arhiv Časnik

V prvem delu smo obravnavali zadnje letno poročilo, ki ga je Evropska komisija objavila o Sloveniji. Tu so navedeni glavni makroekonomski in socialni kazalniki. Da bi te kazalnike in njihovo razlago bolje razumeli, je nujna primerjava z drugimi državami. V tem prispevku je poudarek na Avstriji, ki je naša soseda in velja za uspešno državo. Videli pa bomo, da nam Evropska komisija s svojimi eksperti ne dajejo odgovora na vprašanje, zakaj so nekatere države razvojno uspešnejše od drugih. Tu lahko samo ponovimo nekatere zadržke glede objektivnosti in nepristranosti, ki so bili izraženi pri obravnavi poročila o Sloveniji.

Podobno poročilo o Avstriji je napisano z manjšo naklonjenostjo. Če bi sodili le po tem poročilu[i], se zdi socioekonomsko stanje v tej državi slabše kot v Sloveniji. Tudi zaradi tega, ker v poročilu ne najdemo podatkov o BDP-ju na prebivalca oz. v standardih kupne moči. Tudi ni pravih podatkov o produktivnosti in dodani vrednosti ali številu patentov. V vseh teh kazalnikih je Avstrija precej pred Slovenijo.  Če bi nekdo bral obe poročili in ne bi vedel, kje sta obe državi, bi se v primeru, da bi se moral odločiti, kje bi živel, gotovo odločil za Slovenijo.

Stanje in trendi v Avstriji

Gibanje ključnih makroekonomskih kazalcev v Avstriji (Vir: Institute for advanced Studies Vienna, Forecast of the Austrian Economy 2017 – 2018 )
Gibanje ključnih makroekonomskih kazalcev v Avstriji (Vir: Institute for Advanced Studies Vienna, Forecast of the Austrian Economy 2017 – 2018 )

Poročilo opisuje avstrijski izobraževalni sistem kot zelo povprečen ali celo podpovprečen. Rezultati na testu PISA kažejo, da so avstrijski učenci slabi v naravoslovju in matematiki (tu so slovenski učenci bistveno boljši), tudi v računalništvu oz. digitalnih kompetencah naj bi v Avstriji imeli težave. Manj kot pri nas je terciarno izobraženih ljudi, tako v mladi, celotni in delovni populaciji. Zdravstveni sistem tudi ni v redu, imajo preveč bolnišnic, ki so razdrobljene. Še več, v nasprotju s slovenskim, bi se lahko sklepalo, da je avstrijsko zdravstvo (medicina) manj učinkovito. Tudi oni imajo probleme z javnimi naročili.

Tveganje revščine in socialne izključenosti je nekje na nivoju stanja pri nas. Neenakosti v plačah (merjeno z Ginijevim količnikom) so sicer manjše kot pri večini evropskih držav (vendar ne tako majhne kot pri nas), toda neenakost v premoženju naj bi bila velika. Vendar avtorji poročila za to trditev ne omenjajo nobenih podatkov, čeprav ti obstajajo. Zanimivo je, da v primeru Slovenije premoženjske razlike sploh niso omenjane (samo razlike v plačah).

Zlasti so akutni problemi z bankami, ki da so manj kapitalizirane od EU povprečja. Bančne luknje naj bile vzrok za velik avstrijski javni dolg (85 % BDP). Poročilo v tem okviru omenja tudi stroške z imigranti v zadnjih letih. Davčno breme je visoko. V povprečju višje kot pri nas. Poročilo omenja reformo na tem področju v l. 2016. Naj dodamo, da je vodilno geslo Sebastiana Kurza na zadnjih volitvah – poleg restrikcij v zvezi migrantsko politiko – bilo »Steuer senken« (zmanjšanje davkov). V primeru Slovenije, davki niso omenjeni, sploh ne davčne obremenitve plač (ki so sicer tudi v Avstriji visoke).

Evropska komisija izpostavlja visoka vlaganja v raziskave in razvoj

Gospodarska rast je zaznavna, toda trikrat manjša kot v Sloveniji (1.5 % v l. 2016). Kar je v Avstriji pozitivno, so vlaganja v raziskave in razvoj. Tu Avstrija, ki je skupaj s Švedsko pri tem edina v EU, vlaga čez tri % BDP. Poročilo sicer omenja, da ima država višje cilje (3.25 %), ki pa jih še ne dosega. Tako je relativizirana še ta prednost Avstrije, ki se v tem poročilu Evropske Komisije res ne odreže dobro. Človek, ki to poročilo bere, se vpraša, kako ta država sploh prosperira oz. velja za bogato. Kako generira visok standard? Kot rečeno, pa se ta ne preveč obetavna slika kaže tudi zaradi pomanjkljivih podatkov in določene pristranskosti avtorjev poročila.

Stanje v delu EU ne vliva optimizma

Kar zadeva EU, pa lahko ugotovimo, da ima večina držav težave z javnim dolgom, nekatere tudi s strukturnim deficitom in proračunskim primanjkljajem. Mimogrede bi omenil fenomen Grčije. Iz Evrostata izhaja, da je ta država v l. 2016 izkazovala proračunski presežek, čeprav je imela še l. 2015 velik minus (6 % BDP). Njen javni dolg pa znaša skoraj 180 % BDP. Še ena pripomba: Grčija je skupaj z veliko Britanijo edina država v EU (oz. zdaj edina), ki daje za vojsko okoli 2 % BDP. Kaj hočem povedati? Znano je, da je bila pred leti ta država na slabem glasu zaradi statističnih vragolij ali kreativnega računovodstva. Ali je zdaj drugače?

Če pogledamo stanje v EU, je vse preveč držav, ki imajo visoko zadolženost, visoke davke in težave s proračunom. Sem spadajo med drugimi Belgija, Italija, Španija, Francija, Portugalska in še vedno tudi Irska. Sicer se na Irskem hitro izboljšuje. In kot je bilo že rečeno, izboljšuje se tudi Avstrija. Med vzhodnoevropskimi državami pa imata tovrstne probleme, poleg Slovenije, zlasti Madžarska ter Hrvaška. Najbolj izpostavljeni sta Italija in Francija.

Zato nas ne sme presenetiti, da se to odraža v političnih preobratih. V Italiji in Avstriji z zadnjimi volitvami, v Franciji z zaenkrat neuspešnimi poizkusi Macrona, da uredi javni sektor in davčno politiko. Na Madžarskem vemo, da ima Orban dvotretjinsko večino, kar je v Evropi izjema. Ne preseneča zadnja akcija severnoevropskih članic EU (skandinavske in baltiške države), ki so se postavile proti novejšim predlogom francoskega predsednika, ki gredo v smer večje povezanosti EU. Je pa jasno, zakaj prihaja odpor iz teh držav. Skandinavske in baltiške države imajo namreč bistveno manjše težave z zadolževanjem in fiskalno (ne)stabilnostjo.

[i] Country Report Austria, 2018

4 KOMENTARJI

  1. Očitno manjkajo sistematični in celoviti statistični podatki z dodatnimi obrazložitvami iz Bruslja.

    Očitno Bruselj ne obvlada situacijo, da bi članicam vedno serviral celovite in uporabne podatke in obrazložitve.

  2. Meni je ta pristranost Bruslja kar razumljiva. Zaradi aktualnosti je islamsko-migrantska agenda pri politiki Bruslja in pri dveh, na evropolitiko vplivnih državah Nemčiji in Franciji, najbolj v ospredju. Verjetno zaradi podpore in milijard Soroša in njegovih tovarišev. Zato ne bodo o Avstriji napisali nič dobrega, o višegrajcih vse najslabše, o levičarskih podpornikih kot je Slovenija ali Švedska pa bodo izbrskali samo pozitivne podatke, težke probleme obeh držav pa zamolčali. Tako, kot je rekla Merkelca, islam je del Nemčije in Evrope in kdor temu noče pritrjevati, ali pa celo govori o judovsko- krščanski kulturi, je v nemilosti! Zato je tudi ločevanje z Britanijo tako boleče. Britanski eliti so bili vzhodnoevropski priseljenci vedno trn v peti in je raje uprizorila brexit, po drugi strani pa veselo uvaža muslimane iz vseh koncev sveta, ustvarja vedno nove no-go cone in voli muslimanske župane v največjih mestih.

  3. Bruslju bo treba dati vedeti, da znamo biti kritični do njihovih enostranskih informacij.
    Vztrajno moramo zahtevati resnične in celovite informacije.

    Rast kvalitete Bruslja in je možna le ob konkretnih zdravorazumskih in vztrajnih zahtevah članic do Bruslja.
    Bruselj nas bo rešpektiral, ko mu bomo dali vedeti, da obvladujemo razvojni način mišljenja in reševanja.

  4. Bruselj se mora naučiti, kako bo upošteval in prikazoval razvojne in druge specifičnosti članic.

    Bruselj dela enako napako kot ZDA, ki običajno slabo upošteva specifične pogoje posameznih držav in vse stlači v en svoj kalup, po katerem bi se naj vse reševalo povsod na enak način in pod enakimi pogoji.

    Lep primer sta Poljska in Madžarska.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite