Andrej Tomelj: Kača je ženskega spola – starš pa moškega

7
448

V Prvi Mojzesovi knjigi lahko beremo o stvarjenju sveta, o prvem človeku in o človeškem napuhu, zaradi katerega je raj postal solzna dolina.

”Vse profesorice in študentke FF obveščamo, da nas bodo v časi pred pusto obiskale Kurente.”

Tista kača

Pri prvem in nadvse usodnem grehu je bil zarisan trikotnik, Adam, Eva in kača. Tisti Adam, tista Eva in tista kača – en moški in dve ženski. Že od začetka sveta pa vse do danes ima ženski rod usoden vpliv na tek časov in dogodkov, čeprav ženske v nedogled tarnajo, da so prezrte in odrinjene.

Kljub nadvse grobi poenostavitvi in skorajda neokusnemu razmišljanju o splošno znani svetopisemski zgodbi kaže nadaljevati s pisanjem in osvetliti dogajanja, ki dandanes tako v svetu kot v Sloveniji dvigajo obilico prahu. Zapleti in pravde za kozlovo senco o tako imenovani enakosti spolov bi bili povsem nesmiselni, če bi se ljudje zavedali, koliko resnih problemov je na planetu Zemlja. Vedno se praskamo zlasti tam, kjer nas ne srbi, in si po nepotrebnem zadajamo praske. Kača žanje uspehe.

Revolucija v slovenski slovnici in pravopisu

Kričave zagovornice in zagovorniki enakosti (nevtralnosti) spolov v slovenski slovnici in pravopisu ustvarjajo nepopisno zmedo. Prvi korak je bil storjen že pred leti z dolgoveznim navajanjem obeh spolov, na primer: tovarišice in tovariši pri partijcih, spoštovane in spoštovani pri novi eliti, lovci in lovače pri prostočasnih dejavnostih, bratje in sestre na začetku pisem apostola Pavla. Komaj smo to prebavili, že se kot nevihtni oblak v slovenskem pravopisu pripravlja novost v podčrtaju, na primer: poslanec_ka, študent_ka, ne bodi ga_je treba. Razkorak med pogovornim jezikom in nasilnimi novotarijami v pravopisu se povečuje do nerazumljivosti in nerazumnosti. Ob tem, ko je v sporočilih na družbenih omrežjih v rabi vse več in več okrajšav ter slenga, bi radi s pravcatimi podivjanimi rakastimi tvori ogrožali zdravo tkivo knjižnega jezika. Smernice ljubljanske Filozofske fakultete o triletnem kroženju pri uporabi ženskega in moškega spola so jabolko, ki je skorajda utrgano z rajskega drevesa spoznanja. Kuhar-Antić Gaber gverila s FF, popravite me, prosim, če butec z zapisanim primerom razglašam, da vašim novotarijam nisem dorastel (primer: »Vse profesorice in študentke FF obveščamo, da nas bodo v časi pred pusto obiskale Kurente.«)

Tisti starš

V Franciji so sprejeli zakon, po katerem v dokumentih ukinjajo očeta in mater ter uvajajo starš 1 in starš 2. Kako daleč je ta norost v Sloveniji (ali ostajamo pri predlogu ali je to že predpisano), ne vem natančno. V slovenščini so bili starši še do pred nekaj leti (desetletji) množinski samostalnik. Imel sem starše (ne starša), očeta in mater. Menda je bilo potrebno vpeljati besedo starš, ki se je kajpak prijela, s poplavo enostarševskih družin. Z nasilnim uvajanjem teorije spola smo prijadrali do starša 1 in starša 2. Kdo bo ena in kdo bo dva? Kako se bosta zmenila? Ali bosta žrebala ali odločitev prepustila državnemu_i uradniku_ci?

Matere, zavedajte se, da boste v večini primerov samodejno pristale na drugem mestu kot starš 2, če vam je to všeč ali ne. Kako si bosta vlogi starš 1 in starš 2 razdelila dva očeta ali dve materi v istospolnih skupnostih tudi ostaja uganka. Drage feministke, aktivistke in aktivisti teorije spola, kaj ste pridelali s to zmedo? Mar niste nikoli pomislili, da sta tako starš 1 kot starš 2 moškega spola. Boste v nepredstavljivi blodnji po enakosti potegnili na dan še žensko obliko »starška« in/ali bomo pisali starš_ka 1, starš_ka 2? Kača Evi še kar prišepetava, da bo ta enaka Adamu.

Tista peška v tisti kikli

Zgodovinski dan za Novo Gorico. Niso odprli ne nove igralnice ne novega bordela, ampak se je na prvem semaforju v mestu pojavil lik ženske – peške, ženske s kiklo, ki naj bi zakorakala po zebri. Ob vzhičenosti nad skorajšnjo popolno enakostjo spolov progresivni mestni oblastniki niso doumeli, da so zavrteli kolo zgodovine nazaj. Od oblačenja žensk v kikle do njihove priklenitve k štedilnikom je namreč kratka pot, mar ne, drage tovarišice. Kaj pa če semafor daje prednost pri prečkanju ceste redovnicam, ki skoraj edine še videvamo v krilih. Upajmo, da ne, ker bi bila to nezaslišana pozitivna diskriminacija napačne manjšine. Tu je še en pomislek o kratkotrajnosti novogoriškega umotvora. Že v naslednjih desetletjih bo potrebno na ukaz (se ve katere verske oblasti) kiklo na semaforju podaljšati do gležnjev.

Kači iz Edena je nasilno maličenje jezika in celo prometnih znakov ter prevarantsko umevanje besed prav gotovo v veliko zadovoljstvo. Ne ugovarja in zelo zadovoljna je tudi s tem, da smo jo v dvajsetem stoletju preimenovali v Frankfurtsko šolo.

7 KOMENTARJI

  1. Odličen članek, več kot nasmeh in potrpežljivost ne potrebujemo. Lastna destrukcija neumnih bo napravila svoje. Bolj bodo bežali od samega sebe, manj zdravih odnosov bodo doživljali, in več pomirjeval ter ostalih zasvojenosti bodo potrebovali. Nihče ne more narave posiljevati v nedogled.

  2. Ker so ravno v času konferce potihnili vsi glasovi o pedofilski organizacij, prej pa jih je nekaj pricurljalo do tega portala, pač kopiram sem.

    “Nemški kardinal Reinhard Marx je priznal, da je Cerkev uničila dokumente o duhovnikih, ki so spolno zlorabili otroke, ali da teh dokumentov sploh ni pripravila. Ob tem je pozval k večji transparentnosti.

    “Papirji, ki bi dokumentirali ta grozljiva dejanja in imenovali odgovorne, so bili uničeni ali pa sploh niso bili pripravljeni,” je v nagovoru udeležencem vrha Katoliške cerkve o spolnih zlorabah otrok dejal kardinal. “Namesto storilcev se je grajalo žrtve in se jih utišalo. Vzpostavljenih postopkov za pregon zločinov se namerno ni upoštevalo, večinoma se jih je celo ignoriralo. Pravice žrtev so bile poteptane in prepuščene muhavosti posameznikov,” je izpostavil in opozoril, da je vse to v nasprotju z vsem, kar bi morala predstavljati Cerkev.”

  3. Gospod Tomelj, popolnoma se strinjam z vami. Predlagane novotarije (beri: kretenizme) v jeziku je treba odločno zavrniti, če nočemo, da jezik kot sredstvo sporazumevanja na zavozlamo do neprepoznavnosti. Beseda “starš” v slovenščini ne obstaja. Pika! Vsak otrok ima mater in očeta, četudi je ta kdaj nedoločljiv, neznan, nepripoznan. Kadar nagovarjamo ali imenujemo skupino ljudi obeh spolov, se uporablja moška, to je generična oblika: spoštovani državljani, poslanci, občani; volitve županov. Pika! Dodajanje še drugega spola (državljani in državljanke) je nepotrebno gostobesedje in nima nobene zveze s spoštovanjem drugega spola. Kam pa bi prišli, če bi npr. zakon o volitvah kar naprej govoril o volivcih in volivkah. Politiki pa se ceneno dobrikajo, ko navajajo obe obliki. Tudi glagolska obrazila so pri spolih povsem jasna:če gre za moškega in ženskega tvorca dejanja, se uporablja obrazilo za moški spol (Oče in mati sta prišl-a; toda mati in hči sta prišl-i)), če gre za ženski in srednji spol, se uporablja žensko obrazilo (Kolesa in denarnice so bil-e ukraden-e). Feminizacija nosilcev dejanj (npr. poklicev) je v jeziku naravna, toda prisilna (ideološka) feminizacija dela jeziku škodo.

Prijava

Za komentiranje se prijavite