Avtorica: Milena Miklavčič. Vir: blog Zarečeno. ….. Začelo se je super, soočenje s Pahorjem je bilo zelo adrenalinsko. Napeto. Obljubljalo je, da bo večer nekaj posebnega. Katja je tempo nenehno krepila tudi z intonacijo svojega glasu, z držo. Čeprav je sedela, je bilo videti, kot bi bila nenehno v gibanju. Z vsem spoštovanjem: imela je enkratnega sogovornika, odličnega retorika, ki se ji je znal prilagajati, ji uhajati izpod kontrole, ko se mu je to zdelo potrebno. Si izboriti čas, da je misli razpredel do konca. Ker me ni zanimala toliko vsebina- vprašanja so bila namreč že stokrat prežvečena- sem se bolj osredotočala na to, kako je Borutu uspelo, da se je izognil besednim pastem, dokler ni- na mojo žalost- z vso močjo padel v luknjo in – vsaj pri meni- izgubil preljubo kredibilnost.
…..
Ko je prišel na sceno D. Turk, se je atmosfera v studiu v trenutku spremenila. Spremenila se je tudi voditeljica.(v koga je nenehno škilila mimo kamere?) Njen glas je postal bolj pohleven, previden, zaščitniški. Bogve, bomo kdaj izvedeli, čemu je bil potreben dodatni termin za male oglase? Zakaj sta bila zgolj in samo pri D. Turku dva takšna termina? (Upam, da pri prvem in tretjem kandidatu kakšnega takega nisem prespala?) Ker že itak ne maram reklam, sem se po žensko jezila, češ, pa ja ni bilo potrebno prisluhniti kakšnemu stricu izza ozadja? Hecam se. Ali pa tudi ne…
Že začelo se je tako, da sem globoko vzdihnila. Tisti uvod o pomenu nagovarjanja z ”gospod predsednik”, je deloval nastopaško, češ, da boste vedeli, da imate pred seboj človeka, ki zna in obvlada, kako nastopati v javnosti.
Po čem si bom zapomnila zadnje soočenje? Po tem, da mu je Katja, na mojo žalost, postavljala že sto biljonkrat prežvečena vprašanja o letalskem letu v Sarajevo in o domnevni ljubici Vasiljki. Mimogrede: novinar, ki kaj da na svoj image, tega nikoli, nikoli ne bi storil. Amen. Pika. ….. Voditeljica ga je – med drugim- pozabila vprašati, kaj je v svojem dosedanjem mandatu sploh naredil za našo državo. Nič pametnega se ne spomnim, kakšen osvežilec spomina bi tudi meni zato prav prišel.
…..
In potem- kot zadnji- je bil na vrsti M. Zver. Pozna se mu, da nima Pahorjeve retorike in Turkove pretirane uglajenosti. Zato je na prizorišču deloval kot neroden fantič, ki pride s podeželja v mesto, ob tem pa ve, da se mu tisti, s katerimi se srečuje- posmehujejo in gledajo nanj zviška. Skozi vprašanja in odgovore se je videlo, da je Zver nekakšen ”nepopisan list”, saj voditeljica ni imela v rokavu nobenih pravih adutov, s katerimi bi Zveru zlezla pod kožo. Morda se je zato ”spravila” na ženo Andrejo? Na vsak način pa se je od Zvera želelo dobiti nemogoče: da bi kritiziral stranko, ki ji pripada, oziroma, da bi se od nevšečnih ukrepov, ki jih vlada v zdajšnjih časih krize izvaja- distanciral. Scena pogovora je bila domala ves čas mrakobna, saj so prikazovali eno najbolj mrkih fotografij Janeza Janše, kar se jih je dalo dobiti. Si predstavljate, kakšen bi bil učinek in vzdušje, če bi se, recimo, Janša pojavljal s svojo družino, oziroma s kakšnim pomembnim svetovnim politikom, s katerim se je zadnje čase srečeval?
Več: blog Zarečeno
