Ravno sem prebral knjigo z naslovom Diktator Lenin: Intimni portret, ki jo je napisal ugledni madžarski novinar Victor Sebestyen in je izšla letos. Gre za prvo pomembno delo v angleščini o Leninu v zadnjih dveh desetletjih, vsebuje pa obsežno gradivo, ki je šele zdaj postalo javno dostopno. Velik del materiala je bil namreč cenzuriran v času Sovjetske zveze.
Nikoli mi ni bilo jasno, kako je levica lahko naredila heroje iz tako neprijaznih, nezaželjenih ljudi. Običajno je vzrok ta, da so vedno nekritično in v celoti pogoltnili propagando, niso pa se podučili iz resničnih dejstev. Pomislite samo na Stalina, Maa, Che Guevaro, Tita ali Castra, ki so imeli vsi prste zraven pri pobijanju ljudi. Z izjemno Stalina so bili vsi tudi razvpiti ženskarji. Propaganda je prikrila resnično naravo teh ljudi. Toda zdi se, da je bil Lenin vseeno postavljen v bolj svetniški položaj, čeprav je bil konec koncev tudi on dikatator in je živel v poligamni skupnosti (ménage a trois) s svojo ženo Nadeždo Krupsko in Inesso Armand. Organiziral je državni udar in odobril pobijanje in tatvino ter redno govoril laži. Podobno kot nekateri moderni politiki je v svoji sli po oblasti vsem obljubljal vse, četudi je vedel, da je to nemogoče. Zdi se, da je imel Lenin podobno kot veliko samodržcev tudi trenutke prijaznosti in dobrote; ni se zdel krut kot Stalin ali Hitler, niti ni užival v nošenju vojaških uniform kot Tito ali Castro. Vseeno pa je bil Leninov sistem zgrajen na terorju, in kot pravi Sebestyenova knjiga Diktator Lenin: Intimni portet, je “želel dobro … a ustvaril zlo. Njegovo najhujše zlo je bilo to, da je za seboj pustil moža, kakršen je bil Stalin, v položaju, da je lahko za njim vodil Rusijo.”
Več: portal+
