V angleškem in večini anglosaksonskih sistemov je dokaz bistvenega pomena, kajti na osnovi dokazov porota odloči, ali je obtoženi kriv, krivda pa mora biti v kazenskih primerih dokazana onkraj razumnega dvoma.
V zadnji kolumni sem citiral dr. Thomasa Fullerja, ki je dejal: “Dobite dejstva, sicer bodo dejstva dobila vas. In ko jih dobite, jih dobite na pravilen način, sicer vas bodo razumeli narobe.”
Zadnji primer Volkswagnove prevare to odlično pokaže. Uradniki Združenih držav so bili zelo potrpežljivi v njihovem preiskovanju testiranja emisij, v nasprotju z – to smem reči – Evropsko komisijo. Zakaj je EU tako slaba v takih zadevah? Zato, ker je vpliv industrijskih lobijev premočan?
So pa še druge razlage tega; ena od njih je sramotni Janšev proces, pri katerem se zdi, da razsodba sloni na pomanjkljivih dokazih. To ni edini razlog, da je zaupanje v sodstvo splahnelo, zagotovo pa je eden od njih.
Potem lahko vidite, kako dolgo je trajalo, da so na dan prišli dokazi v Fifinem škandalu. Tožilci v ZDA so trdno prepričani, da imajo dovolj dokazov, da lahko zahtevajo izročitev Seppa Blatterja.
V angleškem in večini anglosaksonskih sistemov je dokaz bistvenega pomena, kajti na osnovi dokazov porota odloči, ali je obtoženi kriv, kar mora biti v kazenskih primerih brez vsakega razumnega dvoma. Sodnik, ki vodi sodni postopek in jamči, da se upoštevajo dokazna pravila, osvobodi obtoženca, če ni spoznan za krivega, ali ga obsodi, če ga spoznajo za krivega. Sodnikovo mnenje ni odločujoči dejavnik.
V primeru ameriškega kolesarskega šampiona Lancea Armstronga je trajalo leta, da so zbrali dokaze, toda oblasti so prišle stvari do dna. Tako kot v primeru s VW so oblasti razvile sistem, kjer so najvažnejši dokazi in ne mnenja.
Več lahko preberete na portalplus.si.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
