K. Miles, Portal plus: Španski spomin in slovenska pozaba

Frankistični množični poboji po koncu državljanske vojne, skriti grobovi, begunci in emigranti, zapori in samooklicana sodišča z obsodbami na podlagi govoric, vse to je primerljivo s komunističnim zatiranjem v Jugoslaviji in Sloveniji po letu 1945.

Ravno sem prebral knjigo profesorja Paula Prestona na The London School of Economics z naslovom Poslednji dnevi španske republike, ki je izšla letos. Priporočam jo vsem zgodovinarjem in tistim, ki jih zanima zgodovina v obdobju med letoma 1935 in 1990. Španska državljanska vojna 1936–1939 je bila, kot so vse državljanske vojne, brutalna in krvava. Brat proti bratu, na obeh straneh so zagrešili zločine proti človeštvu. To je bila borba med demokracijo in desnimi kontrarevolucionarji, ki so v republikanski vladi videli seme socialistične revolucije.

Zdaj je že splošno sprejeto, da je bil jugoslovanski osvobodilni boj s komunističnega stališča bolj bitka za revolucijo, ki je zaradi tega postala državljanska vojna. Zdaj je zaradi statistike znano tudi, da je več ljudi umrlo v spopadih nasprotnih strani v državljanski vojni kot tistih, ki jih je pobil okupator.

Španska republikanska demokratična vlada je med državljansko vojno sklenila zavezništvo s Sovjetsko zvezo, ker je bila ta edini zanesljivi dobavitelj orožja. To ni bila ravno najlažja odločitev za demokratično državo, čeprav so bili na republikanski strani komunisti in socialisti. Franca so podpirali nemški nacisti in italijanski fašisti. Protislovja in primerjave z Jugoslavijo so očitna. Frankistični množični poboji po koncu državljanske vojne, skriti grobovi, begunci in emigranti, zapori in samooklicana sodišča z obsodbami na podlagi govoric, vse to je primerljivo s komunističnim zatiranjem v Jugoslaviji po letu 1945. Iz Španije, ki je leta 1938 štela 28 milijonov ljudi, jih je pobegnilo pol milijona. Približno takšen odstotek je leta 1945 zbežal iz Slovenije.

Kot da bi bila Španija zrcalna podoba Jugoslavije.

Več lahko preberete na portalplus.si.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.