K. Miles, Portal plus: Prezadolženost

0
130

Zakaj nihče v celoti ne imenuje ključnega problema slovenskih podjetij, in sicer prezadolženosti? Po mojem zato ne, ker nihče noče priznati zmote in pa zato ne, ker ne ve, kaj narediti.

Jasno mi je, da sta bila vzroka prezadoloženosti slaba kemija in premalo priložnosti. Slovensko gospodarstvo je bilo sprva nagnjeno k najemanju dolžniškega kapitala namesto delniškega kapitala, deloma zaradi skromnega trga kapitala in deloma zaradi prakse iz preteklosti. In če k slabi kemiji dodate še odpor do tujega lastništva ter poplavo denarja, ki je bil na voljo po vstopu v Evroobmočje, dobite semena za finančno katastrofo.

Dodatno se je ta poplava denarja zakrila z dejstvom, da se je država relativno malo zadolževala, kar je Slovenijo v mednarodnih očeh prikazovalo kot stabilno, četudi je zanašanje na podjetja v državni lasti pomenilo, da bi morala mednarodna skupnost gledati tudi na posojanje denarja podjetjem.

Lastništvo, neposredni ter posredni nadzor nad slovenskimi bankami so politikom omogočalo, da so imeli vpliv preko tistega, kar je bilo finančno smiselno in pogosto zato, da bi se izognili neposredni odgovornosti.

Dostopnost posojil, da bi omogočila »tajkunom« ostrih misli odkup ali nadzor novo olastninjenja podjetja, je bila že ena spodbuda. Kot tudi v nekaterih primerih je uporaba notranje ustvarjenega denarja pripeljala k prepričanju, da so posojila dobra. Ta zgodnji pristop v devetdesetih je nekaj »tajkunov« po letu 2000 pripeljal do želje, da bi pridobili popoln nadzor nad »svojimi« podjetji in s posojili razširili njihovo poslovanje. Vse se je zdelo tako preprosto. Zakaj bi spustili druge delničarje v podjetje, če pa je si tako enostavno izposoditi kapital.

V retrospektivi je bila uvedba evra za Slovenijo kot prvo nekdanjo komunistično deželo negativna. V deželo je prišel denar in obrestna mera je čez noč padla. Poplava denarja, ki je zajela Slovenijo, je šla večinoma v državne banke, ki so ga – in pri tem so jih spodbujali politiki – pošiljala na trg brez ustrezne skrbnosti in previdnosti. To se ni zgodilo le v Sloveniji, ampak tudi v drugih deželah, denimo na Irskem. Toda v Sloveniji je bilo najhuje zaradi pretirane politične kontrole in vplivanja na gospodarstvo.

Vse se je zdelo tako lahko – predstaviti načrt, ki je temeljil na kontinuirani gospodarski rasti in vrednosti premoženja, si izposoditi denar po nizki obrestni meri, brez potrebe po zagotavljanju zavarovanja, in v nekaj letih boš milijonar. Na žalost pa banke niso računale na tveganje in preveliko ponudbo na trgu. In tako je bila “hiša iz kart” zgrajena na gnilih temeljih.

Ozkogledim in vase zagledanim politikom in sindikalnim voditeljem se je zdelo tako enostavno držati tujce zunaj. Zakaj bi rabili njihov investicijski kapital, so si morali misliti.

Več lahko preberete na Portal plus.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


Prijava

Za komentiranje se prijavite