K. Miles, Portal plus: Kako so nas moderni politiki zadolžili

3
259

Mnogo slovenskih podjetij se je ujelo v dolžniško past, ki je glavni razlog za njihov propad. Morda se sprašujete, kako se je to lahko zgodilo podjetjem z dobrimi izdelki in dobrimi delavci. Odgovor se skriva v spodbujanju prevelikih kreditov, ki so jih podpirali država in politično nadzorovane banke.

Novodobni politiki so ugotovili, da so visoki davki nepriljubljeni. Se mi zdi, to moram reči, da so davki in prispevki za socialno zavarovanje v Sloveniji za slabo plačane ljudi zelo visoki. V mnogih državah so našli slabo premišljen protistrup za obdavčenje v obliki posojil. Dejansko je to prineslo sedanje ugodnosti, ki jih bodo morale odplačevati prihodnje generacije. Eno je sposoditi si denar za nakup hiše ali avta in se zavedati, da je treba imeti temu primeren dohodek, nekaj povsem drugega se je zadolžiti za vzdrževanje trenutnega življenjskega sloga in računati na bodoče povišice plač, s katerimi bomo vračali kredit.

Preveč držav se je zadolžilo zaradi tekočih vladnih izdatkov in to dostikrat imenovalo “investiranje”, ne glede na to, ali je šlo za šolske izdatke, izplačevanje pokojnin iz praznih skladov, povišanje plač za javne uslužbence, daljše dopuste za vse ali višja nadomestila za brezposelne; neto posledica je, da so posojila za politike prikladen način. Tako pogosto ravnajo zato, ker vedo, da ne bodo več na oblasti, ko bo napočil čas za vračanje teh posojil. Enako se v različnem obsegu dogaja z lokalnimi oblastmi. Ljudje so nagnjeni k temu, da vidijo samo domišljave projekte, ne pa tudi kreditov, ki jih bo treba odplačati, niti anuitet in subvencij.

Po svetu so številni primeri, kot so Grčija, Argentina in nekatere afriške države, ki so zaradi prezadolženosti zabredle v resne težave. Tak primer je bila Jugoslavija v 70- in 80-tih letih. Kljub odhodu velikega števila brezposelnih v tujino, v 60- in 70-letih jih je odšlo okoli milijon, se je Jugoslavija prezadolžila; vsak dvig življenjskega standarda je izviral iz posojil, denarja gastarbajterjev, ki so ga pošiljali domov, in prihodkov od turizma. Toliko o mitu “dobrih starih dni”.

Več lahko preberete na portalplus.si.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


3 KOMENTARJI

  1. K. Miles: “In zakaj javnost ne vidi skozi trajno meglo političnega piarovstva?”

    Medijsko pranje možganov skupaj s šolskim sistemom, ki načrtno proizvaja funkcijsko nepismene, poslušne državljane ter odlične potrošnike, delata “čudeže”. Kako se upreti temu je pokazala akcija ob zadnjem referendumu: cvet krščanstva se je uprl izničenju družine tipa oče+mati+otroci ter potegnil za seboj tudi ateiste. Seveda imperij vrača udarec:

    Zdaj je jasno: Pavle Ravnohrib odstranjen iz Malih sivih celic. Kazen za “napačne nazore”?
    https://www.domovina.je/zdaj-je-jasno-pavle-ravnohrib-odstranjen-iz-malih-sivih-celic-kazen-za-napacne-nazore/

    Zakaj se podobna akcija ne more narediti na področju gospodarstva? Ve se za smer:
    – država naj varuje človekov pravice,
    – država naj se čim bolj umakne iz gospodarstva,
    – skupno dobro naj postane vrednota in
    – solidarnost naj tudi postane vrednota.

    Opomba: Uzakonjeni in od države izvajani vrednoti skupnega dobra in solidarnosti postaneta svoje nasprotje. Tako je pri nas skupno dobro postalo “nacionalni interes” ter solidarnost “veliko dobrih plačanih služb zaslužnih politikov na Rdečem križu”.

    • Vemo za smer, vendar jo ne znamo/ne zmoremo držat. Zakaj ne, je odgovor v odličnem članku g Grande “Srebro brez sija” !!
      Ljudje smo nepopolni, če bi vsaj o tem imeli soglasje, bi bili morda bližje rešitvam.

  2. “Odgovor se skriva v spodbujanju prevelikih kreditov, ki so jih podpirali država in politično nadzorovane banke.”

    To je vse res, ampak mislim, da obstaja še en drug princip. Recimo kakšni čisto zasebni kapitalski skladi sumljive moralnosti. Piarovstvo obvladajo ravno tako. Korumpiranje politikov tudi, sploh v neizkušenih demokracijah to ni noben problem. Na ta način se da ustvariti precejšnje dobičke.

    Ampak ne, naši liberalci nimajo tega dosega. Kapital je svet. Veruj v en kapital. Človek živi samo od kruha.

    Saj so dobri članki, ampak izključno polovičarski: “politično piarovstvo”, “politično nadzorovane banke”, itd. S takimi si nimamo kaj pomagat.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite