Mnogo slovenskih podjetij se je ujelo v dolžniško past, ki je glavni razlog za njihov propad. Morda se sprašujete, kako se je to lahko zgodilo podjetjem z dobrimi izdelki in dobrimi delavci. Odgovor se skriva v spodbujanju prevelikih kreditov, ki so jih podpirali država in politično nadzorovane banke.
Novodobni politiki so ugotovili, da so visoki davki nepriljubljeni. Se mi zdi, to moram reči, da so davki in prispevki za socialno zavarovanje v Sloveniji za slabo plačane ljudi zelo visoki. V mnogih državah so našli slabo premišljen protistrup za obdavčenje v obliki posojil. Dejansko je to prineslo sedanje ugodnosti, ki jih bodo morale odplačevati prihodnje generacije. Eno je sposoditi si denar za nakup hiše ali avta in se zavedati, da je treba imeti temu primeren dohodek, nekaj povsem drugega se je zadolžiti za vzdrževanje trenutnega življenjskega sloga in računati na bodoče povišice plač, s katerimi bomo vračali kredit.
Preveč držav se je zadolžilo zaradi tekočih vladnih izdatkov in to dostikrat imenovalo “investiranje”, ne glede na to, ali je šlo za šolske izdatke, izplačevanje pokojnin iz praznih skladov, povišanje plač za javne uslužbence, daljše dopuste za vse ali višja nadomestila za brezposelne; neto posledica je, da so posojila za politike prikladen način. Tako pogosto ravnajo zato, ker vedo, da ne bodo več na oblasti, ko bo napočil čas za vračanje teh posojil. Enako se v različnem obsegu dogaja z lokalnimi oblastmi. Ljudje so nagnjeni k temu, da vidijo samo domišljave projekte, ne pa tudi kreditov, ki jih bo treba odplačati, niti anuitet in subvencij.
Po svetu so številni primeri, kot so Grčija, Argentina in nekatere afriške države, ki so zaradi prezadolženosti zabredle v resne težave. Tak primer je bila Jugoslavija v 70- in 80-tih letih. Kljub odhodu velikega števila brezposelnih v tujino, v 60- in 70-letih jih je odšlo okoli milijon, se je Jugoslavija prezadolžila; vsak dvig življenjskega standarda je izviral iz posojil, denarja gastarbajterjev, ki so ga pošiljali domov, in prihodkov od turizma. Toliko o mitu “dobrih starih dni”.
Več lahko preberete na portalplus.si.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
