Bruslja ne zanima lokalna scena, ga pa moti, da Slovenija tone in v negotovosti ohranja evrsko območje.
Gašpar Gašpar Mišič je diverzant pod poveljstvom Alenke Bratušek. Pa ne zato, ker se je kljub nasprotovanju tako imenovane strokovne javnosti povzpel za krmilo Luke Koper. Diverzant vlade je zato, ker se vsa Slovenija ukvarja z njim, vlada pa lahko v ozadju, brez prevelike pozornosti javnosti, snuje nove davke in zanemarja prepotrebno racionalizacijo javne uprave.
Vlada mora čez dober mesec v Bruselj poslati popravljene ukrepe, s katerimi bo uravnovesila javne finance in hkrati manj obremenila gospodarstvo. Bruselj bore malo zanima lokalna scena, jih pa tam hudo moti, da Slovenija tone in s tem v negotovosti ohranja celotno evrsko območje.
Skratka, vseeno jim je, kdo je na čelu Luke Koper, če Igor Lukšič zganja fiktivno politiko varuha socialne varnosti, ne zanima jih Karel Erjavec, ki se fiktivno bojuje za pravice upokojencev, in vseeno jim je, ali se je Gregor Virant s priprtim tajkunom Tomažem Lovšetom pogovarjal o prodaji Mercatorja.
Jih pa zanima, kako bomo zagotovili vzdržno financiranje javnega aparata.
Medtem ko je država konec devetdesetih še lahko prikrila proračunski primanjkljaj s podaljšanjem leta na strani prihodkov in smo javni dolg leta prikrivali tako, da so se v imenu in za račun države zadolževala državna podjetja, pa je zdaj iz več razlogov težje. Grčija je bila prehudo opozorilo Evropi, da javne finance niso poljubno raztegljive. Vse manj nam verjamejo tudi finančni trgi.
Ko je Sloveniji lani oktobra ob veliki negotovosti uspelo izdati obveznico, so se zahtevani donosi močno zmanjšali, ker so vlagatelji ocenili, da še ne bomo bankrotirali. Letos maja so ob novem zadolževanju zahtevani donosi zdrsnili le za kratko, zdaj pa so že večji kot pred izdajo. Vse to kaže, da ne Bruselj in ne vlagatelji Sloveniji več ne verjamejo na besedo.
Časa nam zmanjkuje. Močno dvomim, da se bo vladi do oktobra uspelo dogovoriti o ukrepih, ki bi Slovenijo postavili na trdnejša tla in zadovoljili zahteve Bruslja. Naj spomnim, Bruselj poleg učinkovite sanacije bank zahteva, da država racionalizira in modernizira javni sektor, spremeni zdravstveni sistem, popravi delovno zakonodajo, popravi pokojninsko zakonodajo, pospeši privatizacijo in izvede ukrepe, ki bi omogočili vzdržno gospodarsko rast.
Več: Finance
