K. Lipnik, Finance: S tujim po koprivah

2

Vedno, ko se postavi vprašanje zmanjšanja javnega sektorja, sindikati in tudi javna uprava gledajo predvsem, katere pravice bo treba črtati posameznikom. Toda največja težava javnega sektorja je, da je preobsežen in zaradi tega neučinkovit. Vse več državnih uradnikov dela le za druge državne uradnike. Kar v sosednjem članku ugotavlja Milan Lukić za zdravstvo, velja za ves javni sektor. Težava neučinkovitosti tega je, da ga ne vodijo tisti, ki bi ga hoteli narediti učinkovitega, ampak tisti, ki skrbijo za dobro počutje zaposlenih. Lahko je načrtovati porabo, če jo plačajo drugi – davkoplačevalci.

Poglejte nazive javnih služb. Pred dnevi sem srečal uslužbenko na davčnem uradu, katere naziv je »referent za administrativno izterjavo v referatu za administrativno izterjavo, oddelku za administrativno izterjavo, sektorju za davčno knjigovodstvo, izterjavo in register na davčnem uradu«. Po dolžini naziva bi si mislili, da opravlja hudo strokovno delo, dejansko pa le zbira podatke in pripravlja dokumente za svoje nadrejene in med delovnimi nalogami je tudi, da se lahko pod te dokumente podpiše spodaj levo. Seveda ima referat, oddelek, sektor in na koncu davčni urad svojega vodjo, skupne in podporne službe z vodjo in vsaj enim zaposlenim.

Namesto da se lotimo rezanja javnih storitev, je treba odpraviti preobsežno birokracijo. Zakaj imajo lahko denimo Nemci več kot tretjino manj javnih uslužbencev kot Slovenija? Pa se nihče ne pritožuje, da je nemški javni sektor neučinkovit. In res je, število zaposlenih v javnem sektorju Nemčije se zadnji dve leti povečuje, a počasneje kot proračunski prihodki – in Nemci si to lahko tudi privoščijo.

Slovenija gre ravno obratno pot kot Nemčija. Čeprav je zaposlovanje v javnem sektorju že nekaj časa omejeno, pa je izgubljanje delovnih mest v gospodarstvu pripeljalo do tega, da je naš javni sektor že večji od povprečja držav članic OECD. S tem postaja čedalje večje breme gospodarstva in vse težje ga je tudi vzdrževati.

Če je Virantova plačna reforma javnega sektorja javne službe razdrobila na prafaktorje, bo zdaj treba narediti nasprotno. Dober začetek je združevanje davčne in carinske uprave, ki pa se tudi dela po napačni poti. Nič ne bo pomagalo večje število davčnih inšpektorjev, če ti ne bodo poznali svojega dela. Seveda je treba opozoriti, da ima Slovenija že zdaj po številu prebivalcev primerljivo veliko ekipo davkarjev kot Avstrija, pa se naši sosedi ne pritožujejo nad slabim davčnim nadzorom. Okrepljene ekipe tako ne bodo zmanjšale sive ekonomije in drugih davčnih goljufij, bodo pa prinesle nezadovoljstvo med podjetnike, ki bodo mogoče kdaj napačno izpolnili kak obrazec.

Več: Finance

2 KOMENTARJI

  1. Hanžek pa že eno leto ponavlja po televizji, da ima Slovenija najmanšo javno upravo, pa mu nihče ne oporeka.

    Ne novinar, ki vodi oddajo, ne ostali udeleženci oddaje.
    Zakaj takšno zavajanje TV gledalcev na TV Slovenija? Še včeraj je bila ta oddaja na 3. TV programu Slovenije.

  2. Zanimivo bi bilo videti, kako bi naj izgledala stalna samovzgoja pri politiku, pravniku, zdravniku, učitelju, gospodarstveniku, duhovniku…

    Na kakšen konkreten način jo uresničujejo in s katerimi pomagali si pomagajo.

    Zanimivo bi bilo izdati zelo aktualen priročnik o samovzgoji zgoraj navedenih.

    Prepričan sem, da bi bil sofinanciran z evropskimi sredstvi.

    Zanimivo je, da je mnogo materialnih projektov, skorajda nič pa duhovnih projektov, pa čeprav je logično, da nas lahko gospodarskofinančne krize reši le moralna prenova oziroma duhovna rast. Očitno je konkretna moralna prenova v vsakdanjem življenju zgoraj navedenih, še vedno tabu tema. S prećivelo miselnostjo bo težko uresničiti pozitivne spremembe.

Comments are closed.