TEŠ 6 in risanje novih projektov, za katere je država porabljala evropska sredstva. Toda če so avtoceste Slovenijo infrastrukturno približale evropskim trgom in je to vsaj delno izboljšalo konkurenčnost slovenskega okolja ter posledično pripeljalo vsaj nekaj delovnih mest, kaj nam prinašajo novi državni projekti?
Koliko naložb v gospodarstvu nam bo to omogočilo in koliko delovnih mest bo to prineslo? Približen izračun pokaže, da bi morala milijarda evrov sredstev, porabljenih za infrastrukturne projekte, prinesti okoli 2.500 delovnih mest v gospodarstvu, da bi država z večjimi davčnimi prilivi pokrila zgolj stroške obresti za najeta posojila. Pri tem sem upošteval, da država od ustvarjene dodane vrednosti na zaposlenega pobere polovico. Da bi bila javna naložba ekonomsko upravičena, bi morala prinesti še enkrat več delovnih mest v gospodarstvu.
Lahko tudi poenostavim: za vsakih 200 tisoč evrov najetih državnih posojil bi se moralo odpreti eno delovno mesto v gospodarstvu. Tega žal niso prinesle niti avtoceste.Delno tudi zato, ker je država na drugih področjih naredila veliko slabega in poslovno okolje, pa tudi seveda pričakovanja v Sloveniji, je zdaj precej slabše kot denimo pred desetimi leti. Še bolj pomembno pa je, da je poslovno okolje slabše kot v drugih evropskih državah in da napovedi kažejo, da se razlika še povečuje. Slovenska podjetja v takih razmerah preprosto nimajo motiva, da bi povečala naložbe.
Seveda so svetle izjeme, toda še posebej v zadnjih letih je še več takih, ki naložbe v Sloveniji zmanjšujejo in se selijo drugam v bolj prijazno okolje. Tja, kjer se da ustvariti dobiček in se dobiček ustvarja za to, da se ga porabi za nove naložbe, ki prinašajo nova delovna mesta. Mi pa se vrtimo v začaranem krogu nepregledne davčne zakonodaje, dvigovanja stroškov poslovanja podjetij in s tem povezane vse večje birokracije. Za večino je vzrok nevzdržno stanje v javnih financah. Država v zadnjih šestih letih ni naredila veliko za boljše poslovno okolje.
Več lahko preberete v Financah.
