Slovenija je zdaj že bolj zadolžena kot Nemčija!
Gospodarske rasti ni mogoče načrtovati brez prihrankov in, žal, zdaj prihrankov nimajo ne podjetja ne država. In seveda nihče ne bo vlagal v naložbe, ki ne prinašajo donosov. Že res, da Mednarodni denarni sklad (MDS) in še kakšna institucija državam priporočata odpenjanje pasu, toda Slovenija tega pasu ni zategnila takrat, ko bi bilo treba, ampak ga je vzela v roke in z njim čedalje bolj udriha po podjetjih in prebivalcih.
Nov finančni minister Dušan Mramor zdaj napoveduje, da novi ukrepi za ureditev javnih financ ne bodo boleči in da bo pač vsak moral malo zategniti. Ob takih napovedih in dozdajšnjih izkušnjah bi se morali slovenskih podjetniki prijeti za žep in znova preveriti, ali se v Sloveniji še splača delati ter koliko jih bo treba odpustiti, da bo mogoče ob novih davkih preživeti.
Večina dozdajšnjih »varčevalnih« paketov slovenskih vlad v kriznem obdobju je bila formalno sestavljena tako, da naj bi bili uravnoteženi na prihodkovni strani (se pravi dvigi davkov) in odhodkovni strani (to je državno varčevanje). Težava je le v tem, da se je ta druga stran slabo izvrševala ali pa je bila celo odpravljena. Še večja težava pa je v tem, da so bili varčevalni ukrepi na strani državne porabe skoraj izključno začasni.
Javne plače, denimo, so zamrznjene, a strošek dela javnega sektorja se je kljub zamrznitvam zvišal. Gospodarstvo je medtem število delovnih mest zmanjšalo za okoli sto tisoč, da se je prilagodilo spremenjenim razmeram – predvsem dvigom in večji obdavčitvi minimalnih plač. Ko je Janševa vlada hotela znižati javne plače, je to spodletelo, ker so si javni uslužbenci zakonsko uredili, da takšen ukrep ni mogoč.
Karkoli je država naredila na strani državnega varčevanja, je dejansko le začasno prikrilo vztrajno naraščanje javne porabe.
Več lahko preberete v Financah.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
