K. Lipnik, Finance: Medja in njegove delnice NLB

3

Slovenski bančni sistem ne bo stabilen, dokler bo edini vlagatelj država.

Nemir, ki je že v petek zajel Slovenijo, potem ko se je začelo ugibati, da so slovenske banke slabo prestale evropski test odpornosti proti morebitni novi gospodarski krizi, bi moral biti vsem v opozorilo, da se z bančnim sistemom ni igrati. V zadnjem obdobju se čedalje pogosteje pojavljajo pritiski v smeri, češ v banke smo zmetali milijarde evrov, da bi jih rešili, te pa zdaj ne posojajo.

Prvič, treba je opozoriti, da je država v banke vložila milijarde evrov davkoplačevalskega denarja predvsem za zaščito prihrankov prebivalcev, plač zaposlenih in pokojnin upokojencev. Vse to bi šlo v franže, če bi se bančni sistem do konca sesedel.

Drugič, banke morajo poskrbeti za varnost svojega poslovanja. Razmere niso takšne kot leta 2007. Skratka, kdorkoli pride v banko po posojilo, mora dokazati, da ga lahko vrne, in dokazila so precej drugačna od tistih pred krizo. Res je, da se v bankah kopiči denar in banke to večinoma nalagajo v državne vrednostne papirje, toda osrednji razlog je v tem, da ni veliko podjetij, ki bi v takšnih razmerah sploh potrebovala posojilo za nove naložbe, še manj pa je finančno dovolj močnih podjetij, da bi lahko posojilo najela.

Posplošeno povedano, če ste pred krizo lahko naložbo v celoti financirali s posojilom in vam je banka verjela na besedo, morate zdaj za približno polovico naložbe najti svoje vire oziroma svež kapital in šele potem se lahko odpravite na banko po dodatek. Seveda morate še dokazati, da vaš denarni tok zadošča za poplačilo vseh obveznosti, ki ste si jih ali si jih še boste nakopali.

Tretjič, bankam je mogoče očitati, da so premalo dejavne, a ne pri posojanju, temveč pri vlogi investicijskega bančnika. Bankam bi zdaj že moralo biti jasno, da Slovenija ni Nemčija, ZDA, Francija ali katera druga industrijsko razvita država. Gledano po številu strank, je večina poslovnih strank finančno slabo izobraženih obrtnikov in majhnih podjetnikov. To pa seveda pomeni temu primerno obravnavo, več svetovanja in tudi več iskanja različnih rešitev.

Več lahko preberete v Financah.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


3 KOMENTARJI

  1. A je Praprotnik (bivši v KPK), direktor Centra za skladnost poslovanja v NLB že odstopil?

    Ker ni indicev ne bodo nobenega zaprli?

  2. mora dokazati, da ga lahko vrne, in dokazila so precej drugačna od tistih pred krizo.
    =================
    Res? Tako kot so banke poslovale je bil edini dokaz da boš posojilo vrnil, če si se pisal Zemljarič ali Šrot, ali Kordež. Ker teh zdaj ni, tudi posojil ni.
    Banke morajo poslovati. Dajanje kreditov je biznis. Lahko je dajati kredite na 3x hipoteko… A od tega gospodarstvo ne bo napredovalo. In dokler bodo v bankah samo zbirali papirnate garancije, to ni biznis.
    Hočem reči, ni ga junaka, ki bi lahko dokazal, da lahko posojilo vrne. To se enostavno ne da dokazat.

Comments are closed.